Jaz sem poročena s tujcem, ki je perujski državljan in živi v SLO 2 leti…Ločila bi se sporazumno,edino zaradi otroka se nebi mogla uskladit…hčerka ima 18 mesecev…zanima me,če se ne strinjava glede varstva otroka ali moram vložit potem tožbo za ločitev ali je lahko tudi sporazumna edino da potem sodišče odloči h komu gre otrok?moramo iti prvo na socialno na razgovor in potem vližit vlogo za ločitev ali moram prvo vložit vlogo?

hvala in LP

lp,
Ivo

Dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008

F GRADBENIŠTVO (vse)

I GOSTINSTVO (vse)

M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
71.111 Arhitekturno projektiranje
71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje
71.129 Drugo tehnično projektiranje in svetovanje
74.100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo
74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
56.101 Restavracije in gostilne
56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 Slaščičarne in kavarne
56.104 Začasni gostinski obrati
56.105 Turistične kmetije brez sob
56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi
56.290 Druga oskrba z jedmi
56.300 Strežba pijač

Ali se lahko študent, ki ima registrirano družbo z omejeno odgovornostjo, registrira še kot samostojni podjetnik?

Lahko.

Tudi študent-podjetnik, ki je že ustanovil d.o.o., se lahko registrira še kot samostojni podjetnik. Pri tem pa mora paziti, da kot samostojni podjetnik registrira dejavnosti, ki jih nima registrirane že v družbi. Glede povezanih oseb, je Davčna uprava zelo pozorna pri računih, ki jih izdaja tak podjetnik.

Študent, ki je hkrati lastnik d.o.o. in se registrira še kot samostojni podjetnik, prispevke za zdravstveno zavarovanje, po registraciji s.p., plačuje kot samostojni podjetnik in ne več kot lastnik družbe. Zato si mora po registraciji s.p., urediti novo zavarovalno podlago, osebno na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Če je kot družbenik družbe, zdravstveno zavarovan na zavarovalni podlagi 103, mora po registraciji s.p., zavarovalno podlago na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, spremeniti na zavarovalno podlago 104. Prispevki za zdravstveno zavarovanje ostanejo isti in v tem trenutku znašajo 132,13 EUR mesečno.

Avtor: Bogdana Rejc, DATA

Spremembe se nanašajo na:

1. Ukinitev krajevne pristojnosti za vlaganje prijav v obvezna socialna zavarovanja

2. Vsak subjekt za prijavo v socialno zavarovanje, bo imel le eno registrsko številko zavezanca v evidencah socialnih zavarovanj

3. Spremenjene M obrazce

Registrsko številko zavezanca za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, določi ob prvi prijavi osebe, ki se zaposli v podjetju in to registrsko številko zavarovanja, podjetnik, ki zaposluje delavca v svojem podjetju (in tudi njegove družinske člane, če so zavarovani po njem), vedno navaja na M obrazcih. Vsaka podružnica ali poslovna enota podjetja, je imela svojo registrsko številko zavezanca za plačevanje prispevkov.

Kako bo ZZZS dodeljeval registrske številke zavezancu po 1.7.2011?

* Pravni ali fizični osebi (podjetjem in samostojnim podjetnikom) v povezavi z matično številko podjetja

* Fizični osebi, ki ni poslovni subjekt – v povezavi z EMŠO občana

* Drugemu subjektu v povezavi z davčno številko tega subjekta

Zaradi zahtevnega in obsežnega projekta poenotenja registrskih številk, se je ZZZS odločil, da bodo tako imenovano pre-registracijo zavarovanj na enotno registrsko številko, opravil po uradni dolžnosti za poslovne subjekte s programsko spremembo registrskih številk.

Spremembe registrskih številk je ZZZS izvajal od 11.7.2011 do predvidoma 16.7.2011. Spremembe bodo izvedli za nazaj tako, da bodo odjavo iz zavarovanja pod ukinjeno registrsko številko (npr. podružnice matičnega podjetja) na dan 30.6.2011 in novo prijavo pod novo registrsko številko na dan 1.7.2011 (zaposlene v podružnici, bodo odjavili s 30.6. in prijavili s 1.7. 2011 na novo registrsko številko zavarovanja matičnega podjetja). Pre-registracijo bodo najprej opravili za osebe v rednem delovnem razmerju.

ZZZS bo poslovne subjekte pri katerih bo za zavarovance izvedena programska sprememba registrske številke, obveščal z obvestilom, kjer pa ne bo podatkov o zavarovancih. Vse podatke o zavarovancih pri katerih se bo spremenila registrska številka zavezanca in so prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo ZZZS posredoval Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v elektronski obliki.

Kdo ne bo vključen v programsko spremembo registrske številke zavarovanja?

To bodo tista zavarovanja, kjer je bilo ugotovljeno, da

* zavezanec za prijavo ne obstaja

* je zavarovancu pretekla veljavnost delovnega dovoljenja, ki je pogoj za zakonito delo v Sloveniji

* ima zavarovanec odprtih več obveznih socialnih zavarovanj (v tem primeru bo v programsko spremembo vključeno zadnje odprto zavarovanje)

Sprememba registrske številke zavezanca, ki je fizična oseba

Za fizično osebo, ki ji je bilo dodeljenih več registrskih številk zavezanca, se ohrani le ena registrska številka, ostale se ukinejo. Ohrani se tista registrska številka, ki je dodeljena za vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

ZZZS registrskih številk fizičnim osebam ne bo spremenil programsko kot pri poslovnih subjektih, ampak bo zavezance pozval, da vložijo odjavo (s 30.6.2011) in novo prijavo (s 1.7.2011) za ureditev spremenjene registrske številke. Vse potrebne obrazce za spremembo registrske številke bo zavezancem pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Referenti VEM točk od 1.7.2011 uporabljamo nove M obrazce za prijavo v zavarovanje (M1), za odjavo iz zavarovanja (M2- razen za odjave pred 30.6.2011), za prijavo v zavarovanje družinskih članov (M-DČ) in za spremembe podatkov zavarovanj (M3). Obrazci so preglednejši, enostavnejši in delno spremenjeni. Še vedno pa ne moremo opravljati postopkov prijav v zavarovanje zastopnikov družbe. Ti zavarovanci lahko prijavo v zavarovanje vložijo na katerikoli enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije osebno, saj so s 1.7.2011 ukinjene krajevne pristojnosti prijave v zavarovanje.

Avtor: Bogdana Rejc, DATA
http://www.finance.si/blog?id=32&post=910

Oznaka 040 pomeni tudi, da ne gre za redno delovno razmerje skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) temveč za neke vrste samozaposlitev (podobno kot pri S.P.). Tisti lastniki, ki so zavarovani pod navedeno osnovo morajo mesečno, najkasneje do 15. v mesecu (za pretekli mesec) plačevati prispevke (38,2% od osnove) za obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko ter ostale socialne prispevke od predpisane najnižje pokojninske osnove (za mesec julij 2011 znaša osnova 852,40 €). Hkrati mora lastnik oddati preko portala eDavki obrazec OPSVL (Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače) tudi do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Obračun najnižjih prispevkov lastnika: 852,40 € * 38,2% = 325,62 €/mesečno

Navedeno pa ne pomeni, da lastniki ne morejo biti plačani za svoje delo, za vodenje družbe, samo obračun nagrade je malce drugačen kot »klasična plača«. Seveda je potrebno za izplačilo pripraviti podlago, običajno je to »Pogodba o poslovodenju«, kjer se opredeli sistem in višina nagrajevanja zastopnika. Nagrada je obdavčljiva z dohodnino, skladno z dohodninsko lestvico. Ob vsakokratnem izplačilu nagrade mora podjetje preko portala eDavki oddati tudi obrazec REK-1.

Primer obračuna nagrade lastnika/zastopnika: bruto 1000 € – akont.dohod. 129,29 € = 870,71 €/neto

Pomembno:
Tisti lastniki družb, ki so (samo)zaposleni že iz preteklih let (pred 2011) in imajo na prijavah v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazci M1/M2) vpisano osnovo 001 lahko:

* do konca leta izplačujejo (klasično) plačo skladno z ZDR, vendar s 01.01.2012 to ne bo več mogoče, ker bo opravljena sprememba za vse lastnike (iz 001 na 040),

* že sedaj spremenijo zavarovalno osnovo iz 001 na 040 (na ZZZS) in posledično tudi takoj spremenijo način plačevanja prispevkov ter izplačila nagrade in dohodnine.

Avtor: Sabina Dimnik, DATA
http://www.finance.si/blog/32/922

možnosti sta dve:

- pogodba o preužitku

ali

- izročilna pogodba.

Obe sta davčno nevtralni. Obe se lahko overita pri notarju (mora jih spremeniti v notarski zapis), s tem da je o preužitku še bolj podrobna.

http://www.pogodba-pogodbe.com/products-page/example-brand/izrocilna-pogodba/

Dobite elektronski izvod, ki ga sami izpolnete (podatki, imena itd.). Namreč členi se lahko poljubno – SMISELNO oblikujejo (to je tudi namen vzorcev)

Notar jo spremeni v notarsko obliko.

——– Prvotno sporočilo ——–

Za:

spoštovani

Jaz bi rada kupila in sicer OČE BI MI RAD IZROČIL HIŠO POLOVICO SE PRAVI IZROČILNO POGODBO ALI JE TO MOGOČE TA
ogodba o preužitku

*************************
Preužitkar kot lastnik /solastnik do ene polovice izroča nepremičnino z vsemi premičninami, ki se v njej nahajajo (pohištvo, inventar, oprema in drugo), ter z vsemi pravicami in dolžnostmi, prevzemniku v takojšnjo, popolno last in posest. …………

ALI JE VAŠA POGODBA VELJAVNA TAKO DA JO LAHKO OVEROVI NOTAR IN GRE V VPIS? HVALA ZA ODGOVOR ]]> http://www.pogodba-pogodbe.com/2009/04/najemna-pogodba-pogodba-o-najemu-stanovanje-hisa-nepremicnina/comment-page-1/#comment-225 Tomazd Thu, 12 May 2011 13:27:09 +0000 http://www.pogodba-pogodbe.com/?p=26#comment-225 Zelo zanimivo vprašanje: Vprašanje: Februarja 2007 smo se vselili v novo najemniško stanovanje in lastniku dali varščino v višini dveh mesečnih najemnin. Zdaj se bomo kmalu, čez mesec dni, selili v drugo stanovanje. Težava pa je lastnikova zahteva, da mu stanovanje predamo v popolnoma enakem stanju, kot je bilo leta 2007, se pravi kot novo. Zahteva, da stanovanje prebelimo, zbrusimo in polakiramo parket, pobelimo fuge v kopalnici, zamenjamo stikala in vtičnice, zamenjamo žaluzije, očistimo parkirišče in podobno, saj v nasprotnem primeru ne bo vrnil 600 evrov začetne varščine. Zanima me torej, ali mu moramo stanovanje povsem prenoviti, kot zahteva, in če tega ne naredimo, kako naj od njega dobimo vrnjeno varščino? Naj dodam, da je stanovanje v zelo dobrem stanju in da smo nanj zelo pazili. Odgovor: Po prenehanju najemnega razmerja morate kot najemnik najemodajalcu stanovanje izročiti v stanju, v kakršnem ste ga prevzeli, pri čemer pa se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja, in tiste, ki ste jih opravili v soglasju z najemodajalcem. http://www.finance.si/311851/Najemodajalec-me-izsiljuje-Kaj-lahko-naredim Zelo zanimivo vprašanje:

Vprašanje: Februarja 2007 smo se vselili v novo najemniško stanovanje in lastniku dali varščino v višini dveh mesečnih najemnin. Zdaj se bomo kmalu, čez mesec dni, selili v drugo stanovanje. Težava pa je lastnikova zahteva, da mu stanovanje predamo v popolnoma enakem stanju, kot je bilo leta 2007, se pravi kot novo.

Zahteva, da stanovanje prebelimo, zbrusimo in polakiramo parket, pobelimo fuge v kopalnici, zamenjamo stikala in vtičnice, zamenjamo žaluzije, očistimo parkirišče in podobno, saj v nasprotnem primeru ne bo vrnil 600 evrov začetne varščine. Zanima me torej, ali mu moramo stanovanje povsem prenoviti, kot zahteva, in če tega ne naredimo, kako naj od njega dobimo vrnjeno varščino? Naj dodam, da je stanovanje v zelo dobrem stanju in da smo nanj zelo pazili.

Odgovor: Po prenehanju najemnega razmerja morate kot najemnik najemodajalcu stanovanje izročiti v stanju, v kakršnem ste ga prevzeli, pri čemer pa se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja, in tiste, ki ste jih opravili v soglasju z najemodajalcem.

http://www.finance.si/311851/Najemodajalec-me-izsiljuje-Kaj-lahko-naredim

zanimam se za nakup podjetja d.o.o.

imam pa s.p ki bi ga rad zapr

lep pozdrav

Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, ki je dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Olajšave

Pri letošnjem obračunu so nekatere novosti. Decembra lani je bil v Uradnem listu objavljen spremenjen pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. V njem so dodana polja za oznako vrste davčnega obračuna.

Razlikujejo se glede na to, ali gre za: redni letni obračun, davčni obračun pri prenehanju z izbrisom iz poslovnega registra, obračun pri izrednem prenehanju, obračun pri prenehanju s statusno spremembo, vpisano v sodni register, obračun pri prenehanju davčnega zavezanca z izbrisom iz poslovnega registra in prenosu podjetja na drugo fizično (pravno) osebo, obračun v postopku prisilne poravnave.

Spremembe so tudi v obračunu pri zaporednih številkah 11, 12 in 15. Izbrisane so bile številke, za katere je potekel čas, v katerem se je lahko spremenila davčna osnova. Dodane so številke, ki se nanašajo na ukrepe razvojne politike v pomurski regiji. Dodana je tudi številka, ki se nanaša na novo olajšavo za zaposlovanje brezposelnih oseb.

Že pri odmeri dohodnine za leto 2010 namreč lahko zavezanci, ki so na novo zaposlili osebo, mlajšo od 26 let ali starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb in zadnje dve leti ni bila zaposlena pri tem zavezancu, uveljavljajo znižanje davčne osnove za 45 odstotkov izplačane plače te osebe.

Davčna osnova se lahko zniža za 40 odstotkov zneska, vloženega v raziskave in razvoj (prej 20 odstotkov). Regijska olajšava znaša 50 odstotkov naložbe, če imajo zavezanci sedež in opravljajo dejavnost v delu države, kjer imajo BDP na prebivalca nižji od povprečja države do 15 odstotkov, in v višini 60 odstotkov (prej 40 odstotkov), če je BDP nižji za več kot 15 odstotkov. Spremenile so se tudi nekatere priloge k davčnemu obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Durs je pripravil program za vnos podatkov za obračun akontacije dohodnine. Zavezanci ga lahko prevzamejo na njegovi spletni strani: http://www.durs.gov.si/. Dokument je možno predložiti tudi prek sistema eDavki: http://edavki.durs.si.

Socialna podjetja, ki jih bo označevala kratica so. p., se bodo lahko ukvarjala s socialnim varstvom, vzgojo in izobraževanjem, promocijo zdravja, organiziranjem mladinskega dela, ekološko proizvodnjo hrane, trgovino za socialno ogrožene ter podobnimi dejavnostmi.

Delo v socialnih podjetjih bodo dobile najranljivejše skupine na trgu dela, ki sicer težko dobijo zaposlitev – to so brezposelni, ki so bolni, brez zaposlitve več kot dve leti, iskalci prve zaposlitve, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni več kot pol leta ali so starejši od 55 let, Romi, mladoletniki brez končane osnovne ali nižje poklicne šole in invalidi.

Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva; drugo leto delovanja mora imeti iz socialnega podjetništva najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, nato pa vsaj polovico.

2 do 10 tisoč evrov kazni lahko doleti podjetje, ki se izdaja za socialno, pa to ni.

Delitev dobička ni dovoljena, razen izjemoma, pa še takrat morajo delež dobiti delavci.

Olajšave za ta podjetja bodo opredeljene v drugih zakonih.

Vir in informacije: http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=E_publikacije&type=prirocnik&article_id=2804&utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=msp075

Davčni inšpektor ima za opravljanje inšpekcijskega nadzora določena pooblastila. Njegova naloga je preprečevati in odkrivati davčne prekrške in druga kazniva dejanja.

Pri opravljanju svojih nalog ima davčni inšpektor pravico:

* ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež, oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost;
* vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje prej navedenih nalog davčnega inšpektorja;
* pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost;
* pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se izvajajo prej navedene naloge davčnega inšpektorja;
* pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
* pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju;
* zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
* pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
* brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so potrebni za izvedbo prej navedenih nalog davčnega inšpektorja;
* fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete, ki so našteti zgoraj;
* reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente;
* preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
* zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju;
* za največ 30 dni zaseči listine, predmete, vzorce, evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje za izvajanje davčnega nadzora ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov in so podani utemeljeni razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko davčni inšpektor pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu izda davčni inšpektor potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih. Davčni inšpektor vrne zaseženo v roku 30 oziroma 90 dni razen v primerih, ko je bilo na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, zaseženo predano policiji. Zavezanec lahko zahteva vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorce, evidenc in drugih dokumentov pred potekom 30 oziroma 90 dnevnega roka, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju;
* zavezancu za davek za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost;
* opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja prej navedenih nalog davčnega inšpektorja.

Lastnik lahko najemniku odpove najemno pogodbo iz krivdnih in nekrivdnih razlogov. Krivdne razloge določa 103. člen zakona. Lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi naslednjih krivdnih razlogov:

- če najemnik z načinom uporabe stanovanja povzroča večjo škodo,

- če opravlja v stanovanju dejavnost brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem,

- če najemnik ne vzdržuje stanovanja, kot to določa zakon,

- če najemnik ne plača najemnine ali stroškov v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen, pa v 60 dneh od prejema računa,

- če najemnik z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo krši temeljna pravila hišnega reda ali moti druge stanovalce pri mirni uporabi stanovanja,

- če najemnik brez soglasja posega v vgrajeno opremo,

- če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika oseba ali več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi, in če najemnik za to ni pridobil soglasja lastnika,

- če najemnik odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika,

- če najemnik ne dopusti zakonsko določenega vstopa v stanovanje,

- če najemnik brez upravičenih razlogov ne prevzame stanovanja oziroma ne začne prebivati v stanovanju v 30 dneh po sklenitvi najemne pogodbe,

- če je najemnik nehal uporabljati stanovanje in brez presledka več kot tri mesece ni stanoval v njem.

Lastnik lahko odpove najemno pogodbo tudi zaradi drugih razlogov, vendar mora najemniku pri tem priskrbeti drugo primerno stanovanje. Najemniku se zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati. Istemu najemniku je mogoče odpovedati najemno pogodbo zaradi nekrivdnih razlogov le enkrat. In kateri so utemeljeni razlogi za takšno odpoved?

- Lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana in

- če zaradi objektivnih okoliščin, povezanih s stanovanjem, nadaljnje bivanje v tem stanovanju ni več mogoče.

Vir http://www.finance.si/302569/Dobro-je-vedeti-Najemne-pogodbe

Ste dočkať, až zabezpečiť finančné prostriedky pre tento sen projekt tvoje? Máte aviable podnikania, ale chýba im potrebné financie, aby si ho je to nohy? Máte nápady, ktoré stoja za milióny, ale chýba vám potrebný kapitál, aby svoj nápad vyskúšať? Bol ste sa obrátil podľa iných veriteľov? Túžite dom, ale nemáte dostatok peňazí na jeho získanie? Chceš svoj sen auto teraz, a napriek tomu to nejde, len preto, že svojej finančnej situácie? Micro požičiavanie firma poskytuje vám Oppurtunity k aktualizovať tvoj sen. Ak máte záujem o získanie pôžičky, láskavo kontaktujte nás prostredníctvom nižšie uvedených e-mailovú adresu pre váš úver požiadať. Obráťte sa na spoločnosť e-mailu prostredníctvom. vickloancompany@gmail.com

Lep pozdrav Dora Čepin

pogodba
kupoprodajna pogodba za avto
kupoprodajna pogodba obrazec
prodajna pogodba
darilna pogodba za nepremičnine
pogodbe
kupoprodajna pogodba avto
darilna pogodba obrazec
obrazec za darilno pogodbo
družbena pogodba

Vsebina brošure je:
• strokovna
• pregledna
• razumljiva
• uporabna

Razlage, pojasnila in opozorila so namenjena posameznikom in podjetjem, ki se pri svojem delu srečujejo z obravnavo davka na dodano vrednost.

1. Psihično se pripravite, da za stanovanje ne boste dobili toliko, kot oglašujejo preostali na internetu. Realno se da iztržiti približno 20 odstotkov manj.

2. Ker sem stanovanje nameraval zamenjati za hišo, sem najel cenilca, ki je ocenil, da se lahko iztrži 140 tisoč evrov. To je poštena cena neopremljenega stanovanja. Strošek cenilca sva si razdelila s prodajalcem hiše, ki sem jo želel kupiti.

3. Stanovanje je na prodajo treba pripraviti, ga očistiti, nekoliko dekorirati (rože, sadje …), a ne sme dajati vtisa, de je pripravljeno le za obisk kupca.

4. Na internetu je treba objaviti lepe fotografije (iz kuhinje res odstranite posodo in preostalo morebitno kramo), narejene ob primerni svetlobi morda v sončnem vremenu, kupec naj vidi, da gre za svetlo stanovanje.

5. Za uro ali dve najemite arhitekta, ki bo stanovanje na hitro premeril in izrisal tloris z dispozicijo notranje opreme. To vas bo stalo približno 200 evrov, kupec pa bo že ob ogledu oglasa točno videl, kaj kupuje.

6. Oglašujte samo bivalno površino, ne balkona in morda še kleti, ali pa jo v oglasu od spremljajočih prostorov ločite.

7. S kupcem se v sklepnih pogajanjih dogovarjajte, kateri kosi pohištva bodo ostali, in tako višajte ceno.

http://www.finance.si/270340/Recept-za-prodajo-stanovanja-v-vsega-14-dneh

zanima me vaš vzorec menjalne pogodbe in imam vprašanje:
ali se lahko vključi v pogodbo tudi služnostna pravica za dostop preko parcel, ki se bodo menjale?

V kolikor ni mogoče sporočite katero vašo pogodbo še potrebujemo.

Lp
Janez

PRODAJNE, DARILNE, KOMISIJSKE POGODBE

1. Različne vrste kupoprodajnih pogodb
2. Pogodba o zastopanju
3. Predkupna pravica
4. Pridržek lastninske pravice
5. Priznanje dolga
6. Dogovor o nadomestni izpolnitvi*
7. Predpogodba
8. Pogodba v korist tretjega
9. Dogovor o pogodbeni kazni*
10. Graja napak*
11. Odpust dolga
12. Pogodba o odstopu od prodajne pogodbe
13. Komisijska pogodba
14. Pogodba o posredovanju
15. Darilna pogodba
16. Menjalna pogodba
17. Izročilna pogodba
18. Razdelilna pogodba

NAJEMNE, ZASTAVNE IN ZAKUPNE POGODBE, LEASING IN FINANČNE POGODBE

1. Različne vrste najemnih pogodb
2. Pogodba o podnajemu
3. Zapisnik o prevzemu stanovanja
4. Zakupna pogodba
5. Pogodba o podzakupu
6. Zastavna pogodba
7. Pogodba o faktoringu
8. Pogodba o odstopu terjatve
9. Asignacijska pogodba
10. Različne pogodbe o leasingu
11. Poravnava
12. Pogodba o prevzemu dolga in novem posojilnem razmerju
13. Poroštvena izjava

GOSPODARSKE POGODBE IN INTELEKTUALNA LASTNINA

1. Splošni pogoji poslovanja
2. Statut delniške družbe
3. Statut komanditne delniške družbe
4. Akt o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
5. Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
6. Pogodba o ustanovitvi komanditne družbe
7. Sklep o spremembi d.o.o. v d.d.
8. Pogodba o pripojitvi delniških družb
9. Pogodba o spojitvi dveh d.d. in ustanovitev nove d.d.
10. Tiha družba
11. Pogodba o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja (g.i.z)
12. Sklep o preoblikovanju d.n.o. v d.o.o.
13. Sklep o spremembi d.n.o. v komanditno družbo
14. Pogodba o pripojitvi delniške družbe družbi z omejeno odgovornostjo
15. Pogodba o obvladovanju in prenosu dobička
16. Pogodba o zakupu podjetja
17. Avtorska pogodba
18. Pogodba o prevajalskem delu
19. Pogodba o izdelavi računalniškega programa
20. Licenčna pogodba
21. Pogodba o prenosu know-howa
22. Franšizna pogodba
23. Pogodba o fizično-tehničnem varovanju
24. Pogodba o delu

GRADBENIŠTVO

1. Splošni pogoji poslovanja gradbenega podjetja
2. Pogodba o izvedbi del
3. Pogodba o izgradnji objekta na ključ
4. Gradbena pogodba
5. Pogodba o investicijsko vzdrževalnih delih
6. Pogodba o delu arhitekta
7. Pogodba o poslovnem sodelovanju
8. Pogodba o rednem vzdrževanju naprav ali izdelkov
9. Pogodba o kontroli in skladiščenju blaga

PREVOZI IN TURIZEM

1. Različne vrste prevoznih pogodb (vozilo, na morju, letalo..)
2. Pogodba za rent a car
3. Pogodba za opravljanje špediterskega in carinskega posredovanja
4. Pogodbe o posredniških storitvah v turizmu
5. Pogodba o organiziranju potovanja
6. Pogodba o gostinskih storitvah
7. Komisijska pogodba

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga posredovala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem.

Predlog zakonika ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost, z rojstvom otroka in s posvojitvijo nastalo razmerje med starši in otrokom, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Predlog družinskega zakonika ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb (istega ali različnega spola), se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev in zakoniti premoženjski režim. Isto velja za načine prenehanja zakonske zveze, in sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva/materinstva. V tem delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne zaradi določenih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto let oblikovale v sodni praksi.

Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine. Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti.

Po predlogu zakonika je zakonska zveza določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola. Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila zakonske zveze.

Predlog zagotavlja večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in različne načine sklepanja zakonske zveze glede na zahteve po obličnosti. Bodočima zakoncema daje na voljo zlasti načine sklenitve zakonske zveze, pri katerih so zahteve po obličnosti minimalne (npr. sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem brez prisotnosti prič in pooblaščenca). Takšni načini omogočajo parom, ki to želijo, diskretno in manj formalistično sklenitev zakonske zveze. Prav tako je omogočena ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. To pomeni, da imata zakonca, če to želita, možnost, da se s sklenitvijo ženitne pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima – kot do sedaj.

Že prej smo poznali predhodno svetovanje pred vložitvijo tožbe oziroma sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze. Novost pa je družinska mediacija, ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj. Mediacijo naj bi izvajali centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se dovoljenje podeli tudi drugi fizični/pravni osebi. Najpogostejše bodo obravnavani spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ob razvezi zakonske zveze ali po razpadu zunajzakonske skupnosti. Lahko pa bo šlo za samostojne spore v zvezi z izvajanjem otrokovih stikov ali za spore glede izvajanja starševske skrbi.

Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka ali druge oblike ponižujočega ravnanja, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.

V predlogu zakonika se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka deli med centre za socialno delo ter sodišča. Ukrepi za varstvo koristi otroka po predlogu zakonika so:

* nujni ukrepi (o teh odločajo centri za socialno delo),
* začasne odredbe (o teh odločajo sodišča),
* ukrepi trajnejšega značaja (o teh odločajo sodišča, razen o ukrepu nadzora izvajanja starševske skrbi, o katerem odločajo centri za socialno delo).

Pravna ureditev preživljanja med starši in otroki je povzeta po zadnji noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Predlog zakonika v poglavju o posvojitvah izrecno določa, da lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka. Predlog zakonika torej omogoča tudi istospolnima partnerjema možnost zasnovanja družine s posvojitvijo. V zvezi s tem predlagatelj ocenjuje, da izenačitev pravne ureditve istospolnih in heterospolnih življenjskih skupnosti vključuje tudi izenačitev v razmerju do tretjih oseb – za drugačno pravno ureditev po mnenju predlagatelja ne obstaja ustavno dopusten razlog.

Naloge, ki so s predlogom zakonika prenesene s centrov za socialno delo na sodišča, so dovolitev sklenitve zakonske zveze, posvojitev, odvzem otroka staršem in namestitev k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod. Po predlogu zakonika imajo pristojnost odločanja o skrbniških zadevah centri za socialno delo in sodišča. Sodišča so stvarno pristojna za odločanje o skrbniških zadevah v primerih, ko odločajo o ukrepih za varstvo koristi otrok ter pri postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo. V ostalih primerih pa o postavitvi skrbnika odločajo centri za socialno delo.

• zaposlene v vrednosti do 13,00 eur enkrat mesečno

• za otroke od zaposlenih , ki niso starejši od 15 let , ki jim delodajalec želi v mesecu decembru podari darilo v vrednosti 42 eur.

SPREMEMBE DDV PO 01.01.2010

Na področju DDV se z novim letom obeta kar nekaj sprememb:

1. pri gradbenih storitvah, dobavah nepremičnin in odpadkov se na izdanem računu davčnemu zavezancu v Sloveniji ne obračuna DDV (če se zaračunava končnemu potrošniku ni sprememb in se DDV obračuna), za te storitve je potrebno mesečno oddajati poročilo o opravljenih storitvah zadnji delovni dan v mesecu za prejšnji mesec,
2 po novem se rekapitulacijsko poročilo oddaja mesečno in sicer se po novem poroča tudi za storitve, oddati ga je potrebno do 20. v mesecu za prejšnji mesec,
3 v primeru oddaje rekapitulacijskega poročila, je potrebno tudi obračun DDV oddati istega dne do 20. v mesecu za prejšnji mesec, rok za plačilo DDV je v vsakem primeru zadnji delovni dan v mesecu,
4 za obračune DDV po 1.1.2010 se rok za vračilo presežka DDV skrajša na 21 dni,
5 za frizerske storitve, storitve domačega varstva, dobave lončnic, rezanega cvetja in še nekatere delovno intenzivne panoge se bo po 1.1.2010 uporabljala nižja stopnja DDV 8,5%,
6 rok za vračilo plačanega DDV iz drugih držav članic EU se bo skrajšal, prav tako bo olajšano vlaganje zahtevkov za vračilo DDV,
7 pavšalno nadomestilo se bo zvišalo iz 4% na 8%,
8 prag za vstop v sistem plačane realizacije se bo zvišal iz 208.000,00 EUR na 400.000,00 EUR,
9 prejemniki blaga ali storitev bodo solidarno odgovorni za plačilo DDV, če dobavitelj ne bo plačal DDV.

Dostava podatkov za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov
Letos je novost za dostavo podatkov za uveljavljanje družinskih članov pri izračunu dohodnine. Podatke je potrebno dostaviti:
1. fizičnim osebam, ki želite spremeniti višino olajšave uveljavljene med letom. Poročate do 31.01.2010 vendar samo preko sistema e-davkov,
2. izplačevalci (podjetja in s.p) do 31.12.2009- poročajo tako kot je bila uveljavljena olajšava.

menjalna pogodba
darilna pogodba obrazec
pogodba
zakonska ločitev
prodajna pogodba
pogodba o sodelovanju vzorec
podjemna pogodba 2009
družbena pogodba
avtorska pogodba
razveza pri notarju

Odgovor: Preverili smo možnosti posojanja delavcev. Delavce lahko posodi le agencija za kadrovanje, vsa druga posojanja pa so nezakonita. Zakonita možnost je odpoved iz poslovnih razlogov (ali če poteče doba za določen čas) in se delavcu ponudi nova zaposlitev. Klasično posojanje pa zakonitosti ne zdrži po zakonu.

Lahko pa “posojevalec” izvede podkooperantski posel.
Prijazen pozdrav, Jure

Odgovor:
Pozdravljeni,

Potrebujete posodbeno pogodba s klavzulo , kjer je namesto plačila določen % od izposoje.

http://www.pogodba-pogodbe.com/products-page/3-najem-zakup-leasing-zastava/pogodba-o-izposoji-stvari-posodbena-pogodba-pogodba-o-posoji-stvari/

Prijazen pozdrav,

Jure

Lahko je 1 pooblaščenec, soglasje ostalih je nujno, ni pa nujno, da je overjeno pooblastilo. Davek plača najemodajalec, kdo ga dejansko plača je DURS-u “vseeno”, plačan mora biti. Dolžni pa so ga plačati najemodajalci, ki so vsi solastniki. Na DURS se prijavi z najemno pogodbo s pooblastilom oz. soglasjem vseh.

Prijazen pozdrav,

Jure

e: info@marcelino.si
t: 031 324 100

Zakonska zveza preneha z razvezo, ki je mogoča na podlagi tožbe za razvezo zakonske zveze ali predloga za sporazumno razvezo. Glede na zastavljeno vprašanje se bomo v tem prispevku osredotočili na razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev (t.i. sporazumno razvezo). Ker je vprašanje splošno in nimamo podatkov o tem, ali sta zakonca zaposlena, oz. ali morebiti nimata skupnega premoženja ali stanovanja, podajamo teoretično in okvirno razlago sporazumne razveze.

Sodišče pri sporazumni razvezi ne ugotavlja razlogov, ki so zakonca pripeljali do odločitve, da se razvežeta in ne raziskuje stanja njunega zakonskega razmerja. Zato sporazumna razveza zakoncema omogoča, da se na dostojanstven način razvežeta. Pri razvezi na podlagi sporazuma zakoncev zadošča, da se zakonca sporazumeta o razvezi, varstvu, vzgoji, stikih ter preživljanju skupnega otroka in preživljanju nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen. Sodišče se je dolžno prepričati, da sporazum izraža pravo voljo obeh zakoncev, da sta volji zakoncev svobodni, brez napak. Predpogoj predloga za sporazumno razvezo, ki ga je potrebno vložiti na pristojno sodišče, je dejanski sporazum zakoncev v obliki izvršljivega notarskega zapisa glede delitve skupnega premoženja, glede tega, kateri zakonec bo po razvezi ostal ali postal najemnik v stanovanju, ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen. Sporazum morata zakonca priložiti svojemu predlogu za razvezo. Predpisana obveznost sklenitve sporazuma o medsebojnem razmerju zakoncev po razvezi zakonske zveze je določena predvsem zato, da se zakoncema prepreči, da bi se po razvezi še pravdala.

Sodišče je na podlagi zakona dolžno med drugim poskrbeti, da se ob sporazumni razvezi zavarujejo koristi otroka. V tej zvezi mora sodišče sporazum o razmerju do skupnega otroka oceniti s stališča koristi otroka in pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo. Glede varstva, vzgoje otroka in stikov s skupnim otrokom po razvezi zakonske zveze je mogoče skleniti različne dogovore, na primer: zakonca se lahko sporazumeta o tem, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo enemu od staršev, ob tem morata zakonca opredeliti stike otroka s tistim od staršev, kateremu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in tudi preživnino za otroka, ki jo je le-ta dolžan plačevati. Zakonca se lahko sporazumeta tudi o skupni vzgoji in varstvu otroka po razvezi zakonske zveze, pri čemer morata prav tako določiti stike obeh staršev z otrokom in preživnino za otroka (ki jo npr. oba plačujeta na določen račun, ali drug drugemu v enakem znesku).

Ljubljana, november 2009

pogodba o prodaji avtomobila
darilna pogodba
pogodba -stavbna pravica
pogodbe
pogodba
najemna pogodba
posojilna pogodba
kupoprodajna pogodba za nepremičnino
prodajna pogodba za avto
vzorec kupoprodajne pogodbe

obrazec darilne pogodbe
kupoprodajna pogodba vzorec
obrazec za kupoprodajno pogodbo za proda
kupoprodajna pogodba za avto obrazec
prodajna pogodba vzorec
gradbena dela obrazec
izročilna pogodba
vzorec pogodbe o posojilu
pogodba
obrazec pogodba o asignaciji

kupoprodajna pogodba za avto
pogodbe
vzorec kupoprodajne pogodbe
oporoka
sporazumna ločitev
odpoved pogodbe o zaposlitvi vzorec
prodajna pogodba za avto
kupoprodajna pogodba avto
darilna pogodba
podjemna pogodba obrazec

Pogodba o leasingu – mobilni telefon

Pogodba o subleasingu

Pogodba o leasingu – osebni avto

Pogodba o financnem leasingu

Pogodba o najemu fitness studia

Pogodba o najemu garaže

Pogodba o najemu restavracije

Pogodba o najemu stanovanja

Pogodba o najemu stanovanjske hiše

Pogodba o najemu

Pogodba o podnajemu 1

Pogodba o podnajemu 2

Pogodba o podzakupu

Pogodba o najemu dvorane

Pogodba o najemu gostinskega lokala

Pogodba o najemu oglasnega prostora

Pogodba o najemu opremljenega stanovanja

Pogodba o najemu poslovnih prostorov

Pogodba o najemu racunalniskega sistema

Pogodba o najemu sejemskega razstavnega prostora

Pogodba o najemu svetlobnega napisa

Pogodba o najemu z investicijo

Nesoglasje o povisanju najemnine

Redna odpoved najemne pogodbe

Pogodba o izposoji stvari

Pogodba o odstopu terjatve

Pogodba o odstopu terjatve 1

Pogodba o poravnavi

Pogodba o asignaciji

Alotmajska pogodba

Alotmajska pogodba 1

Asignacijska pogodba

Pogodba o deviznem posojilu

Pogodba o leasingu opreme 1

Pogodba o leasingu opreme 2

Pogodba o leasingu opreme 3

Pogodba o leasingu racunalniške opreme

Pogodba o kreditu za obratna sredstva

Pogodba o kreditu 1

Pogodba o kreditu 2

Zastavna pogodba za nepremicnino

Pogodba o zavarovanju terjatve

Predlog za pobot terjatev

Pogodba o zakupu podjetja

PRODAJNE, DARILNE, KOMISIJSKE POGODBE

Darilna pogodba – hiša

Darilna pogodba 1

Darilna pogodba 2

Darilna pogodba – nepremičnina

Pogodba o odstopu od prodajne pogodbe

Darilna pogodba

Izročilna pogodba 1

Izrocilna pogodba 2

Izrocilna pogodba 3

Komisijska izvozna pogodba

Komisijska pogodba

Komisijska pogodba 1

Predpogodba o nepremičnini

Prodajna pogodba

Pogodba o donatorstvu

Pogodba o sponzoriranju koncerta

Pogodba o sponzoriranju sportnika

Predpogodba za premicnino

Pogodba o zastopanju

PREVOZI IN TURIZEM

Pogodba za opravljanje špediterskega posredovanja

Pogodba za rent a car

Pogodba o pomorskem prevozu blaga

Špediterska pogodba

Pogodba o avtobusnem prevozu

Pogodba o letalskem prevozu

Posredniska pogodba o potovanju

Pogodba o gostinskih storitvah (catering)

GRADBENIŠTVO

Dogovor o pogodbeni kazni

Pogodba o gradbenem nadzoru

Generalna gradbena podjetniska pogodba

Generalno pooblastilo

Pogodba o izvedbi elektroinstalcijskih del

Gradbena pogodba 1

Gradbena pogodba 2

Graja napak

Graja napak 1

Pogodba o izdelavi tehnicne dokumentacije

Pogodba o izgradnji objekta na kljuc

Pogodba o delu z obrtnikom

Odpoved zaradi napak

Pogodba o izvedbi obrtniskih del

GOSPODARSKE POGODBE IN INTELEKTUALNA LASTNINA

Avtorska pogodba za prevajanje

Avtorska pogodba o snemanju in reprodukcija zvoka

Licenčna pogodba

Pogodba o poslovnem sodelovanju informatika

Pogodba o poslovnem sodelovanju mizarstvo

Pogodba o poslovnem sodelovanju splošno1

Pogodba o poslovnem sodelovanju splošno2

Pogodba o poslovodstvu d.o.o.

Pogodba o posredniskih storitvah v turizmu

Pogodba o posredovanju 1

Pogodba o posredovanju 2

Pogodba o posredovanju 3

Franšizna pogodba

Opomin zaradi zamude in grožnja z drugimi ukrepi

Pogodba o čiščenju poslovnih prostorov

Pogodba o hrambi umetniske slike

Pogodba o organizaciji jezikovnega tecaja

Pogodba o organiziranju potovanja

Pogodba o hrambi

Pogodba o hrambi 2

Pogodba o investicijsko vzdrzevalnih delih

Pogodba o izdelavi racunalniskega programa

Pogodba o izvajanju investcijskih del v tujini

Pogodba o kontroli blaga

Pogodba o kooperaciji

Avtorizacija priredbe avtorskega dela

Avtorska pogodba – rezija

Avtorska pogodba o uporabi izuma, inovacije

Dobavni in placilni pogoji

Dodatno narocilo

Dogovor o nadomestni izpolnitvi

Dogovor o odloznem pogoju

Dogovor o pogoju za izpolnitev pogodbe

Dogovor o predkupni pravici glede stvari

Enostaven lastninski pridrzek

Enostaven pridrzek lastninske pravice

Grosisticna pogodba

Izdelava izvirnega glasbenega dela

Izjava o znizanju kupnine

Izpodbijanje izjave zaradi zmote

Izpodbijanje zaradi napacnega posredovanja

Izpodbijanje zaradi zavajanja v zmoto

Izpodbijanje zaradi zmote v izjavi

Izpodbijanje zaradi zmote

Izstop in izkljucitev komanditista

Koncernski pridrzek

Kontokorentni pridrzek

Menjalna pogodba 1

Menjalna pogodba 2

Nabavni pogoji

Navaden dogovor o pridrzku lastninske pravice

Navadno pooblastilo

Negativno priznanje dolga

Nesoglasje s povisanjem

Odklonitev prevzema in opomin

Odklonitev prevzema zaradi neizpolnjenih pogodbenih pogojev

Odpust dolga z dvostransko pogodbo

Odpust dolga z izjavo upnika

Opomin z dodatnim rokom in groznjo za razdrtje pogodbe

Podaljsan pridrzek lastninske pravice

Podaljsani lastninski pridrzek

Poenostavljeno zmanjsanje osnovnega kapitala

Pogodba o delu arhitekta

Pogodba o dobavi programske opreme

Pogodba o dolgorocnem poslovnem sodelovanju

Pogodba o dovoljenju uporabe podatkov

Pogodba o faktoringu

Pogodba o fizicnem varovanju

Pogodba o fizicno-tehnicnem varovanju

NERAZVRŠČENE POGODBE

Pogodba o higiensko-sanitarnih pregledih

Pogodba o menjavi predmetov

Pogodba o narocniskem razmerju

Pogodba o nastopu na koncertu

Pogodba o objavi oglasa v poslovnem imeniku

Pogodba o oblikovalskih storitvah

Pogodba o odpremi po morju

Pogodba o odpremi

Pogodba o potrosniskem posojilu

Pogodba o prenosu avtorskih pravic

Pogodba o prenovi pisarniskih prostorov

Pogodba o prevzemu dolga in novem posojilnem razmerju

Pogodba o prodaji informacijskega sistema

Pogodba o rednem mesecnem vzdrzevanju klimatskih naprav

Pogodba o servisnem vzdrzevanju avtomobila

Pogodba o servisnem vzdrzevanju izdelka

Pogodba o skupni pisarni svobodnih poklicev

Pogoj za neveljavnost pogodbe

Pogodba o uporabi stavbe

Podjemna pogodba se navadno sklene za enkraten posel

Zakon opredeljuje podjemno pogodbo kot pogodbo, s katero se delavec oziroma podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je denimo izdelava ali popravilo kakšne stvari, delo na projektu in podobno. Bistvo takšne pogodbe je, da je nekaj občasnega ali enkratnega. Pomembno je predvsem, da ne obstajajo elementi rednega delovnega razmerja.

Dohodek na podlagi podjemne pogodbe velja za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki se všteva v letno davčno osnovo, kar pomeni, da se seštejejo vse davčne osnove dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, odštejejo pa se olajšave. Ob tem je pomembno, da posameznik že med letom plača nekaj dohodnine, ne pa šele na koncu in naenkrat.

Pri podjemni pogodbi poleg akontacije treba plačati še prispevke

Akontacijo tako plača sicer naročnik, ki mora od davčne osnove (bruto prejemek iz pogodbe, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov) odtegniti 25 odstotkov dohodnine. Od plačila pri podjemni pogodbi se plača še posebni davek na določene prejemke pri stopnji 25 odstotkov, pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki v letu 2009 znaša 4,27 evra, in šest odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Pri espe normirancu se samodejno priznajo odhodki

Lahko pa se odločite za nekdaj imenovani “popoldanski espe” oziroma status samostojnega podjetnika normiranca. Preko njega lahko fizična oseba opravlja vse dejavnosti, za samo ustanovitev pa ni posebnih pogojev. Namreč ustanovi ga lahko kdor koli, biti mora le poslovno sposoben (18 let).

Pri espeju normirancu gre za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. To pomeni, da podjetnik vodi le evidenco o dejanskih prihodkih, odhodkov pa ne evidentira oziroma ne ugotavlja njihove višine, saj se mu ti priznajo samodejno v določeni višini, to je 25 odstotkov. Ta odstotek je lahko dovolj visok za storitve, zelo majhen pa za katerokoli vrsto proizvodne dejavnosti.

Espe normirancu ni treba voditi knjigovodskih evidenc

Ena izmed prednosti espeja normiranca je, da podjetniku ni treba voditi knjigovodskih evidenc, kar pomeni prihranek pri storitvah računovodskega servisa za vodenje knjigovodskih evidenc, sestavljanje računovodskih izkazov ter davčnih obračunov.

Podjetniku ni treba plačevati obrokov predhodne akontacije dohodnine, temveč plačuje davek od dohodka med letom po povprečni stopnji 25 odstotkov, njegov dohodek iz dejavnosti pa se všteva v osnovo za odmero dohodnine na letni ravni.

vir: http://www.mojevro.si/259932/Nasvet_dneva_Kljub_rednemu_lahko_opravljate_tudi_honorarno_delo

V zadnjem času se poleg subvencioniranja polnega delovnega časa kot ukrep v boju proti brezposelnosti pojavlja tudi subvencioniranje samozaposlitve. Za vas smo raziskali, kako priti do subvencije in kakšni so pogoji zanjo.
Naj vas najprej opozorimo na to, da smo objavili tudi članek Subvencija za samozaposlitev, v katerem članica našega Zavoda, ki je pridobila 4500 evrov subvencije, natančno opiše vse korake do tega kako ta sredstva pridobiti.

Zavod RS za zaposlovanje izvaja v okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva dve aktivnosti, in sicer:

Pomoč pri samozaposlitvi in

Subvencija za samozaposlitev.

Za napotitev v navedeni aktivnosti mora biti oseba prijavljena v evidenci brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje. Vključitev poteka preko svetovalca zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje. Osnova je ugotovljena smiselnost vključitve in nato pripravljen in podpisan zaposlitveni načrt.

Pomoč pri samozaposlitvi:
V program pomoč pri samozaposlitvi se lahko vključijo osebe, za katere je na dan podpisa zaposlitvenega načrta ugotovljeno, da:

v zadnjih 5 letih niso prejele sredstev iz naslova subvencije za samozaposlitev s strani Zavoda RS za zaposlovanje, in

v zadnjih 12 mesecih niso bile samozaposlene.

Postopek samozaposlitve osebe začne Zavod RS za zaposlovanje. Na podlagi izdelanega zaposlitvenega načrta je oseba napotena v delavnico “Priprava na samozaposlitev,” kjer se seznani s podjetništvom, poslovno idejo, načrtom, s potrebnim znanjem prava, raziskavo trga in trženja, osnovami knjigovodstva in računovodstva in možnostmi uporabe instrumentov podpornega podjetniškega okolja. Delavnica je obvezna za vse, ki želijo prejeti subvencijo za samozaposlitev. Delavnica je za vključene udeležence brezplačna, vsem vključenim pa pripada tudi dodatek za prevoz (delna nadomestitev potnih stroškov). Delavnica traja dva dni, po zaključku drugega dne delavnice pa vključeni udeleženci, ki so bili na delavnici prisotni oba dneva, prejmejo potrdilo o udeležbi na delavnici. Izvajajo jih Obrtno podjetniške zbornice.

Če so udeleženci delavnice za samozaposlitev še vedno zainteresirani za samozaposlitev, se na podlagi prejetega potrdila o obiskovanju delavnice oglasijo pri svojem svetovalcu zaposlitve, kjer podpišejo ZAPOSLITVENI NAČRT in PREDLOG za Subvencijo za samozaposlitev. Prav tako ob tem prejmejo tudi VLOGO, ki jo morajo izpolnjeno oddati na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer:

udeleženci delavnice v letu 2008 morajo oddati vlogo najkasneje v roku 30 dni po realizirani samozaposlitvi in najkasneje v 90 dneh od datuma podpisa zaposlitvenega načrta za vključitev v subvencijo za samozaposlitev,

udeleženci delavnice v letu 2009 morajo oddati vlogo najkasneje v roku 30 dni po realizirani samozaposlitvi in najkasneje v 90 dneh od datuma zaključka delavnice.

Po podpisu zaposlitvenega načrta in predloga za subvencijo za samozaposlitev – naslednji dan ali kasneje se lahko brezposelne osebe samozaposlijo (datum samozaposlitve ne sme biti na dan podpisa zaposlitvenega načrta ali celo pred tem datumom).

Subvencija za samozaposlitev:
Zavod RS za zaposlovanje nato na podlagi posredovane vloge preveri vse navedene podatke na vlogi (prijavo – registracijo pri Ajpesu, prijavo v ZZZS …) in, če so vsi pogoji izpolnjeni, pripravi pogodbo o dodelitvi subvencije za samozaposlitev. V pogodbi so opredeljene medsebojne pravice in obveznosti, med drugim tudi to, kaj se zgodi v primeru nenamenske porabe sredstev. Zavod RS za zaposlovanje obravnava – reši vlogo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku v roku 30 dni.

Na osnovi podpisane pogodbe samozaposlena oseba posreduje zahtevek za izplačilo sredstev subvencije v višini 4.500 EUR. Zavod sredstva nakaže na poslovni TRR poslovnega subjekta, v katerem je bila izvedena samozaposlitev. Samozaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve leti. Če podjetniku ne uspe, mora vrniti sorazmerni del subvencije ob upoštevanju dolžine samozaposlitve. Nenamenska poraba sredstev in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti sta opredeljena v pogodbi o dodelitvi subvencije o samozaposlitvi. Neuspešen podjetnik se lahko spet prijavi v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje in je upravičen do denarnega nadomestila, seveda če je v času samozaposlitve plačeval prispevke za socialno zavarovanje

Pogoji za pridobitev sredstev subvencije za samozaposlitev, so naslednji:
1. Pogoj

Za pridobitev subvencije za samozaposlitev se mora brezposelna oseba ali oseba, ki je v postopku izgubljanja zaposlitve samozaposliti v novoustanovljenem poslovnem subjektu kot:

Samostojni podjetnik s.p. – zavarovalna podlaga 005

Lastnik ali solastnik gospodarske družbe, zavoda; v primeru kadar je brezposelna oseba ustanovitelj in se zaposli kot poslovodni organ. Višina deleža lastništva ni pomembna – zavarovalna podlaga 040

Samozaposli na področju drugih dovoljenih dejavnostih- zavarovalna podlaga 019

Umetniških in kulturnih dejavnosti ali dejavnosti na področju medijev. V skladu z zakonom se izvede vpis v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;

Dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom;

Dejavnost s področja duhovništva oziroma drugo versko službo;

Dejavnost odvetništva ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom;

Druge dovoljene dejavnosti.

2. Pogoj

Samozaposlitev mora biti izvedena v poslovnem subjektu za polni delovni čas, razen invalidov, ki se samozaposlijo za krajši delovni čas v skladu z izdano odločbo o invalidnosti.

3. Pogoj

Za poslovni subjekt se šteje novoustanovljeno podjetje (gospodarska družba, ki je ustanovljena največ 3 mesece pred datumom samozaposlitve brezposelne osebe/osebe v postopku izgubljanja zaposlitve), samostojni podjetnik posameznik (s.p.) in oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti.

Do subvencije za samozaposlitev niso upravičene:

Osebe, ki so v zadnjih 5 letih izkoristile ta ukrep (šteje se 5 let nazaj od dneva oddaje vloge).

Osebe, ki se samozaposlijo izven območja Republike Slovenije.

Osebe, ki se samozaposlijo v okviru gospodarskega subjekta, ki je ustanovljen več kot 3 mesece pred izvedeno samozaposlitvijo.

Osebe, ki se samozaposlijo na področju kmetijskih dejavnosti – primarne kmetijske proizvodnje, sektorjev ribištva in ribogojstva, premogovništva.

Načrti:

Od leta 2010 na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve načrtujejo spodbujanje samozaposlovanja kot posamezne projekte: vsak projekt bo vključeval tri faze: pripravo na samozaposlitev, subvencijo za samozaposlitev in svetovanje podjetnikom, torej poslovnim subjektom, ki so jih ustanovile brezposelne osebe. Načrtuje se tudi priprava inovativnih programov spodbujanja samozaposlovanja, ki bodo sofinancirani iz evropskega socialnega sklada nove finančne perspektive 2007-2013.

VIRI:

http://www.ess.gov.si
http://www.mddsz.gov.si

vir članka: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/pridobivanje-sredstev/kako-do-subvencije-za-samozaposlitev

Diplomirani fotograf se lahko zaposli na dva načina: samozaposlitev preko s.p. ali statusa kulturnega delavca, v obeh primerih pa se lahko poteguje za subvencijo v višini 4.500 evrov.
Poglejmo si najprej pobliže samozaposlitev preko s.p.
Zavod RS za zaposlovanje izvaja v okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva dve aktivnosti: – pomoč pri samozaposlitvi – subvencija za samozaposlitev.
Sploh prvi korak, ki ga morate prehoditi je, da se prijavite v evidenco brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje. Vključitev poteka preko svetovalca zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, osnova je ugotovljena smiselnost vključitve in nato pripravljen in podpisan zaposlitveni načrt.
V okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva Zavod RS za zaposlovanje tako med drugim ponuja tudi nepovratno subvencijo za samozaposlitev v višini 4500 evrov do katere so upravičene brezposelne osebe, ki se odločijo za eno od oblik samozaposlitve (s.p., d.o.o, kulturni delavci,…). Več o postopkih vključitve in pogojih do dodelitve subvencije za samozaposlitev lahko preberete na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje in na portalih, kot je denimo Mladi podjetnik.
S.P. mora voditi knjige
Samostojni podjetnik sicer opravlja pridobitno dejavnost na trgu in je bolj ali manj izenačen z drugimi gospodarskimi oblikami. Posebnosti so sicer pri plačevanju davka in nekaterih določbah Zakona o gospodarskih družbah, vendar pa s.p. nima nobenih posebnih olajšav, bonitet ali česa podobnega. S.p. mora določevati svojo dohodninsko osnovo z vodenjem knjig.
Kaj pa status samostojnega kulturnega delavca?
Status samozaposlenega v kulturi ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Vlogo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, ki je časovno neomejeno, podate na Ministrstvo za kulturo. Vpis je vezan na obvezno sklenitev pokojninskega, invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja in mesečnega plačevanja prispevkov zanj. Več o tem zveste na svoji izpostavi davčnega urada in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
Posebnost statusa samozaposlenega v kulturi je ta, da lahko tisti, ki je vpisan v razvid, zaprosi tudi za pridobitev pravice do prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna. Uredba za to določa še dodatne pogoje, najpomembnejša med njimi sta zagotavljanje izjemnih dosežkov in premoženjski cenzus (dohodnina manjša od 21.492,72 evra bruto). Samozaposleni v kulturi se lahko odloči bodisi za knjigovodstvo (vodenje knjig) ali pa za normiranih stroške.
Več o samozaposlitvi v kulturi (načini obdavčitve in olajšave, razne obveznosti) si lahko preberete na spletnih straneh Artservisa.

Subvencija in plačani prispevki skupaj ne grejo
Potrebno je vedeti, da v primeru samozaposlitve samostojnih kulturnih delavcev, ki imajo prispevke za socialno varnost financirane s strani pristojnega ministrstva, le ti niso upravičen strošek, kar pomeni, da niso upravičeni do prejetja subvencije za samozaposlitev.

Vir: Finance

Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih ureja dve vrsti odpravnine: ena je zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pripada delavcu, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, ali odpravnina ob upokojitvi.

Podrobno je pravica do odpravnine ob odpovedi opredeljena v 109. členu zakona o delovnih razmerjih. V skladu s to odločbo mora delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, izplačati delavcu odpravnino.

Po 107. členu so do odpravnine upravičeni tudi delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, ali v primeru potrjene prisilne poravnave.

Odpravnina odvisna od delovne dobe pri delodajalcu

Osnova za izračun odpravnine (109. člen zakona) je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu tako pripada odpravnina v višini ene petine omenjene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je tam zaposlen več kot eno leto do pet let.

Če je delavec pri delodajalcu zaposlen od pet do 15 let, se dohodnina izplača v višini ene četrtine osnove. Odpravnina pa se izplača v višini ene tretjine osnove za vsako leto dela, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.

Vendar pa višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Višina odpravnine se lahko tudi zmanjša

Prav tako se v postopku prisilne poravnave delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Smiselno je skleniti aneks k najemni pogodbi, v katerem se opredeli:

· v kakšnem obsegu ima najemnik pravico vlagati,

· kakšne so pravice najemodajalca iz naslova teh vlaganj in

· pravice najemnika iz naslova teh vlaganj v primeru prenehanja najemnega razmerja.

1. V tem primeru je dovolj, če zaposleni z enim stavkom zaprosi za predlog sporazumne prekinitve pogodbe o delu, kot npr.:” Prosim za sporazumno prekinitev delovnega razmerja.”

2. Nato delodajalec pripravi sporazum o prekinitvi pogodbe o delu (tukaj ima vsaka firma svoje vzorce). Pomembno v tem predlogu je, da je zaposleni izrecno opozorjen o posledicah sporazumne prekinitve delovnega razmerja, saj izgubi vse pravice na Zavodu za zaposlovanje glede nadomestil. V kolikor to opozorilo ni izrecno navedeno, je sporazum neveljaven.

To je bistvo odpovedi in sporazumne prekinitve dela.

Pogodba-pogodbe.com

———- Forwarded message ———-

Potreboval bi primer kako napisati sporazumno odpoved od pogodbe o delu.

s kolegom bi šla skupaj v partnerstvo za njegov lokal.

zanimam me kaka taka pogodba

lp,Grega

gradbena pogodba vzorec, vzorec pogodbe o ari, najemna pogodba za stanovanje, nabavna pogodba primeri, zakupna pogodba obrazec, razveza zakonske zveze, pogodbe, zakupna pogodba, kupoprodajna pogodba obrazec, vzorec prodajne pogodbe za avto

Odločitveni razlogi so lahko zelo različni in številčni, predvsem pa odvisni od vsakega posameznega primera. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih razlik med enoosebno d.o.o. in s.p.:

S.P. vs. D.O.O.
Osebna odgovornost
s.p.: DA (odgovarjate z vsem svojim premoženjem)
d.o.o.: NE (odgovarjate le z vloženim kapitalom)

Osnovni kapital
s.p.: Ni potreben
d.o.o.: 7.500 EUR (lahko v denarju, v sredstvih ali poljubno kombinirano)

Ustanovitveni stroški
s.p.: Brezplačno
d.o.o.: Enostavni postopek (kapital v denarju) brezplačno
Zahtevni postopek (kapital v sredstvih): pri notarju po notarski tarifi

Obdavčitev dobička
s.p.: 16 %, 27 %, 41 % (dohodninska lestvica)
d.o.o.: 20 % (davek od dohodkov pravnih oseb – enotna davčna stopnja) – (2010 – 20 %) – dodatno se plača 20% davek, v kolikor želite dobiček preliti v svoj žep.

Indvidualni izračun – svetovanje.
Vodenje poslovnih knjig
s.p.:
- normirani odhodki (25 %) ali
- enostavno knjigovodstvo ali
- dvostavno knjigovodstvo
d.o.o.:
- dvostavno knjigovodstvo

Poslovni račun – denar
s.p.: z denarjem na računu prosto razpolaga, dovoljena je precejšnja svoboda.
d.o.o.: možnost razpolaganja z denarjem na računu je precej omejena.

Plača
s.p.: nima plače (dobiček = plača) – plača zato ni strošek
d.o.o.: ima plačo in si jo nakazuje – plača je strošek

Krediti – sredstva na razpisih
s.p.: težje dobi kredit pri banki in zelo težko se prijavi na razpis
d.o.o.: lažje dobi kredit pri banki + primerna oblika za prijavo na razpise.

Rešitev: Za vas ustanovimo najprimernejšo obliko družbe, preko katere boste uresničili svoje zamisli. Za vas pripravimo vse potrebne dokumente in izpeljemo vse potrebne postopke ter poskrbimo, da je družba čim hitreje vpisana v sodni register ter tako pripravljena na poslovanje. Poleg navedenega poskrbimo tudi za odprtje poslovnega računa in nudimo pravno in davčno podporo.

Rešitev: V naši družbi pregledamo vaše poslovanje s stališča ZVKSES in vam sestavimo dokumente (splošni pogoji, prodajne pogodbe), ki ustrezajo najstrožjim standardom. Strokovno in na podlagi izkušenj vas zastopamo v morebitnih inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih. Po potrebi sodelujemo že v fazi pridobivanja zemljišč za gradnjo, pri oblikovanju etažne lastnine, pri sklepanju prodajnih pogodb s kupci, pri izročitvah nepremičnin in pri vpisih v zemljiško knjigo.

Kolikšna je obrestna mera med povezanimi osebami za kratkoročno posojilo do enega leta?

Obrestna mera med povezanimi osebami je določena na podlagi Pravilnika o priznani obrestni meri Uradni list Republike Slovenije št. 141/2006.

Ta pravilnik določa metodologijo za določanje priznane obrestne mere in priznano obrestno mero za obresti na posojila med povezanimi osebami, ki se upošteva pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov zavezanca.

2. člen
(priznana obrestna mera)

1. (1) Priznana obrestna mera je vsota variabilnega dela obrestne mere za valuto, izraženega v odstotkih, v skladu s 3. ali 4. členom tega pravilnika, in pribitka, izraženega v bazičnih točkah, v skladu s 5. členom tega pravilnika.

2. (2) Ena bazična točka znaša 1/100 odstotne točke, to je 0,01%.

3. člen
(variabilni del priznane obrestne mere za ročnosti
večje od 6 mesecev)

1.(1) Variabilni del obrestne mere po posameznih valutah je naslednji:

· za euro – EURIBOR,

· za ameriški dolar – LIBOR-USD,

· za japonski jen – LIBOR -JPY,

· za britanski funt – LIBOR-GBP,

· za švicarski frank – LIBOR-CHF,

in sicer se uporabljajo obrestne mere, ki so objavljene na Telerata , na strani 248 za euro in na strani 3750 za druge naštete valute iz tega odstavka oziroma na podobni strani drugega sistema, ki kaže uradne vrednosti medbančnih obrestnih mer, za ročnost 12 mesecev, na prvi delovni dan v mesecu za tekoči mesec.

2.(2) Če je valuta posojila med povezanima osebama različna od valut iz prvega odstavka tega člena, je variabilni del priznane obrestne mere obrestna mera za euro, ki se ji prišteje dvakratnik ustreznega pribitka na kreditno oceno iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.

Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami na podlagi Pravilnika o priznani obrestni meri:

TABELA 1:VARIABILNI DEL PRIZNANE OBRESTNE MERE: MAJ 2009

EUR
USD
JPY
GBP
CHF

Do vključno 1 meseca
0,93100%
0,41438%
0,28750%
0,84125%
0,20667%

Do vključno 3 mesecev
1,35400%
1,00688%
0,54875%
1,44563%
0,40333%

Do vključno 6 mesecev
1,55300%
1,54938%
0,72563%
1,65250%
0,54000%

12 mesecev
1,71800%
1,86438%
0,90125%
1,90938%
0,84750%

ni potrebno notarsko overiti.

II. MOŽNOST
1. Da pri odvetniku sestavite pogodbo po tarifi in predlog za vpis (od 200 eur naprej po odvetniški tarifi + odvisno od vrednosti premoženja);
2. Overitev pri notarju (strošek po notarski tarifi).

Obe možnosti vam lahko ponudimo, saj sodelujemo z odvetniki.

VPRAŠANJE
Oče bi mi podaril parcelo v velikosti okoli 0.5 ha. Na tej parceli je hišna številka.Zanima me kakšen je postopek darilne pogodbe in kakšni so stroški.Že za vnaprej se vam zahvaljujem.

S pobudo za spremembo namembnosti se je treba obrniti na pristojno občino, kjer se pridobijo tudi informacije o konkretni obravnavi predloga za spremembo namenske rabe. Občina mora pojasniti, kako in katere predloge je vključila v osnutek prostorskega akta. V nadaljevanju se lahko udeležite javne razgrnitve dopolnjenega osnutka prostorskega akta. Vsakdo ima namreč pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in tudi drugače.

Ali je zakonsko dovoljeno narediti zakupno pogodbo na zakupno pogodbo?
Če je mogoče, to dodam v en člen pogodbe, lastnik podpiše in je stvar zakonsko urejena?

Kdaj se stvari lahko dajo v podzakup: (1) Če ni drugače dogovorjeno, lahko da zakupnik zakupljeno stvar v zakup drugemu (podzakup) ali mu jo kako drugače izroči v rabo, vendar le, če s tem ne prizadene škode zakupodajalcu.
(2) Zakupnik jamči zakupodajalcu, da bo podzakupnik stvar uporabljal po zakupni pogodbi.

Kdaj lahko zakupodajalec odkloni dovoljenje: Kadar je za podzakup stvari potrebno dovoljenje zakupodajalca, ga sme ta odkloniti samo iz utemeljenih razlogov.

Odpoved zaradi nedovoljenega podzakupa: Zakupodajalec lahko odpove zakupno pogodbo, če da zakupnik v zakup vzeto stvar v podzakup brez njegovega dovoljenja, ko je to po zakonu ali po pogodbi potrebno.

Neposredna zahteva zakupodajalca: Da bi se zakupodajalec poplačal za svoje terjatve, nastale iz zakupa, lahko zahteva neposredno od podzakupnika plačilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa.

Prenehanje podzakupa po samem zakonu: Podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup.

Za podrobnejše svetovanje nam je znanih premalo dejstev. Pomembo je, kaj vsebuje oz. določa vsaka od zakupnih pogod.

Lepo pozdravljeni.

Odvetnica Aleksandra

VČERAJ
Search
oporoka vzorec
kupoprodajna pogodba vzorec
notarji za ločitev
ločitev
darilna pogodba vzorec
darilna pogodba
nabavna pogodba
vzorec kupoprodajne pogodbe
razveza zakonske zveze
kupoprodajna pogodba za avto vzorec

Odgovor: Spoštovani, Ni je potrebno overiti.
Prijazen pozdrav, Jure

Yesterday
pogodba
pogodbe
avtorska pogodba
darilna pogodba za nepremičnine obrazec
obrazci pogodb
pogodba o prodaji nepremičnine
menjalna pogodba
pogodba pogodbe
sporazum o ločitvi
vzorec odpoved pogodbe blaga

Včeraj najbolj iskano:
- izročilna pogodba vzorec
- oporoka vzorec
- podjemna pogodba
- sporazumna ločitev
- vzorec oporoke
- obrazci pogodb
- menjalna pogodba za premičnine
- gradbena podjemna pogodba+vzorec
- podjemna pogodba vzorec
- prodajna pogodba za avto

Očitno vreme vpliva na posel in odnose!