• • • 1. Avtorska pogodba, delo, zaposlitev, izobrazevanje, stipendiranje
    • 2. Darilna, menjalna, izrocilna pogodba, zakonci, dedovanje in druge stvarne pravice
    • 3. Najem, zakup, leasing, zastava
    • 4. Prodajna pogodba, nabavna pogodba, zastopanje, posredovanje
    • 5. Poslovno sodelovanje, vzdrzevanje, prevoz
    • 6. Gradbena in izvajalska dela
    • 7. Posojilo, kredit, porostvo, financne pogodbe
    • 8. Razne pogodbe, vzorci in obrazci
    • 9. Razno
    • A. Tozba
    • D. Deutsch
    • E. English
    • H. Hrvatski

• Rubrike: Avto – avtomobili / Avtorska pogodba, lastnina, dedovanje, prekrški, tožbe / Šola – študij / Delo – zaposlitev / Dopisi /  Država – občina /  Finance in denar / Nepremičnine / Podjetje – društva / Splošno o pogodbah

Vzorci pogodb in obrazcev so objavljeni na internetu  z namenom, da olajšajo izdelavo različnih pravnih dokumentov, s katerimi uporabnik lažje zaščiti svoje pravice in ob tem privarčuje čas in  denar. Kakovost dokumentov je na najvišji ravni. Za vprašanja, želje ali zahteve ponujamo vrhunske in cenovno dostopne  pravnike in odvetnike. Kontakt: info@marcelino.si

V kolikor ste vsaj na eno izmed vprašanj odgovorili pritrdilno smo pravi naslov za vas. Pri svojem poslovanju namreč združujemo ponudbo:

ALTERNATIVNEGA NAČINA REŠEVANJA SPOROV v tem sklopu so vam na voljo mediacija, nevtralni poslušalec, konciliacija, zgodnja nevtralna ocena sporov, mini sojenje. Z odločitvijo za tovrsten način reševanja vseh vrst sporov se boste izognili dolgotrajnim, togim, za izid vašega spora negotovim in cenovno dragim sodnim postopkom.

CELOSTNEGA PRAVNEGA SVETOVANJA  zajemajoč:

-          celostno pravno svetovanje v družinskih, kazenskih, civilno-pravnih, delovno-pravnih, gospodarskih zadevah

-          vsebinsko pripravo vseh vrst ugovorov

-          vsebinsko pripravo uradnih zaznamkov

-          vsebinsko pripravo kazenskih ovadb

-          vsebinsko pripravo vseh vrst pogodb, pooblastil ter ostalih listin

-          vsebinsko pripravo in vlaganje izvršb

-          vsebinsko pripravo vseh vrst pritožb ipd.

UČINKOVITE CELOSTNE IZTERJAVE DOLGOV v svojem imenu in za vaš račun bomo izvedli vse potrebne korake, da boste z našo pomočjo od vaših dolžnikov prejeli tisto kar vam pripada.

IZDELAVE BONITET VAŠIH TERJATEV TER ODKUP DOLOČENIH VRST TERJATEV v tem sklopu storitev vzamemo pod drobnogled vašo terjatev, vam svetujemo in odkupimo določene vrste terjatev.

POIZVEDOVALNIH DEJAVNOSTI v tem sklopu za vas opravimo različne poizvedbe ter celostni sklop dejavnosti obsegajoč zbiranje podatkov in informacij v svojem imenu in za račun strank za vlaganja pravnih sredstev ipd.

Celotni sklop ponujenih storitev se izvaja na povsem osebni bazi. Zagotovljena vam je popolna tajnost zaupanih podatkov. Prav tako ostanejo vsebine vaših sporov kot tudi vseh posredovanih dokumentov strogo zaupne, kajti le-te za nas predstavljajo strogo poslovno skrivnost.

V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli (zakon o notariatu):
1. pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,
2. pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,
3. sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,
4. drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno izvršljiva. Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna
druga stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik (torej če je overjena z enega ali drugega). Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino podpisati in žigosati s svojim žigom. Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor ni zadržkov po 23., 24.a členu in če je ravnal v skladu z 42. členom tega zakona. Zakon o notariatu >>>

Pred nakupom pogodbe, ki mora biti sklenjena v notarskem zapisu (sporazum o delitvi premoženja, družbena,  izročilna pogodba) pokličite notarja, ali je pripravljen pregledati, korigirati in overiti vaš vzorec pogodbe. V večini primerov ni problema. Edini problem smo zaznali s področja Murske Sobote, kjer je notarka vztrajala, da sama v celoti sestavi in overi pogodbo. V tem primeru pokličite drugega notarja.

Ta zapis se nanaša le na pogodbe, ki morajo biti sklenjene v notarskem zapisu.

Odličen hiter pregled vam nudi v angleškem jeziku   PDF dokument >>>

ali pa prezentacija na Youtube:

Kot nam je sedaj že vsem dobro znano, je Merkur, d. d., dne 16. 09. 2010 objavil svojo insolventnost. Med zaposlenimi kroži vrsta zgodb o tem, kaj insolventnost pravzaprav pomeni, tako glede položaja Merkurja, d. d., na trgu, predvsem pa kakšne posledice ima to za zaposlene.

Kaj je insolventnost ter posledice insolventnosti

Insolventnost je, skladno z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), položaj družbe, ki nastane, ko le-ta v daljšem obdobju ni sposobna poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejše nelikvidna) ter je dolgoročno plačilno nesposobna oziroma prezadolžena.

Ko družba ugotovi, da izpolnjuje navedene predpostavke insolventnosti, nastanejo za poslovodstvo družbe dodatne obveznosti, in sicer obveznost enakega obravnavanja upnikov in obveznost analizirati vzroke in insolventnosti ter uveljaviti ustrezne ukrepe. V tem obdobju je dopustno opravljati le tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe, kot na primer plače in nadomestila plač, odškodnine za poškodbe povezane z delom, odpravnine, davki, tekoče stroške rednega poslovanja družbe (elektrika, voda,…) ter tekoče dobave blaga in storitve, potrebne za redno poslovanje družbe. Izjemnega pomena je, da družba ne sme opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.

Družba, ki je insolventna, mora v roku enega meseca po nastanku insolventnosti izdelati poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora vsebovati opis finančnega položaja družbe in analizo vzrokov za insolventnost. Namen finančnega prestrukturiranja je odprava vzrokov insolventnosti in zagotovitev pogojev, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in bo znova lahko uspešno nastopala v pravnem prometu.

Novica o insolventnosti nas je vse presenetila, zato razumemo, da imate veliko vprašanj, ki se porajajo tekom poslovanja na terenu. V Pravno službo tako dnevno prispe izjemno veliko število vprašanj, ki pa se vsebinsko velikokrat ponavljajo, zato vas prosimo, da si pri odgovorih na vprašanja pomagate s tistimi, ki ste jih s strani Pravne službe že prejeli. Na vsa vprašanja, ki jih v Pravno službo prejmemo, zaradi obsega le-teh žal ne bomo mogli odgovoriti. Se bomo pa potrudili po svojih najboljših močeh.

Nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov objavljamo spodaj:

1. Ali so v tem obdobju dopustne medsebojne in verižne kompenzacije?

Odsvetujemo opravljanje medsebojnih in verižnih kompenzacij.

Glede verižnih kompenzacij:

Stališče Vrhovnega sodišča je, da so taki posli izpodbojni, in sicer naj bi šlo za odpuste dolga. Četudi bi bili posli lahko običajni za poslovanje med strankami (redna praksa strank), menimo, da z ugotovitvijo in objavo insolventnosti, težko zavrnemo argument, da upnik z insolventnostjo ni bil seznanjen, zato verižne kompenzacije niso dovoljene.

2. Kako je glede že sklenjenih dogovorov z našimi upniki glede obročnega poplačila dolga – ali z dnem uvedbe postopka insolventnosti prenehamo izpolnjevati take dogovore?

Da. Nobeno plačilo ni dopustno, samo tisto, ki je nujno za redno poslovanje. Samo zato ker je sklenjen dogovor še nič ne pomeni. Merilo je samo ali je plačilo ali obveznost nujna za redno poslovanje.

3. Katere dobavitelje je dopustno plačevati, da ne pride do različnega obravnavanja upnikov?

Glede vseh poslov oz. dobaviteljev je najprej potrebno presoditi, ali so nujni za redno poslovanje družbe. V ta namen je Finančno področje pripravilo seznam nujnih in seznam nenujnih dobaviteljev. Nujne dobavitelje je dopustno plačevati. Dobaviteljev, ki niso nujni, ne smemo plačevati.

Glede plačevanja za nazaj:

Plačila za nazaj so dopustna v primeru, da sicer ne bomo dobili blaga oz. opravljenih storitev, ki je oz. so nujna za tekoče poslovanje družbe. Taka plačila so sicer izpodbojna, vendar prevlada kriterij nujnosti in jih zato ne bo mogoče izpodbiti, kar potrjuje tudi sodna praksa. Torej, če gre za dobavitelja, ki je nujen za redno poslovanje družbe in nadaljnje dobave pogojuje s plačilom terjatev za nazaj, potem te terjatve lahko poravnamo. Če pa lahko normalno poslujemo brez tega dobavitelja oz. nadaljnjega poslovanja ne pogojuje s plačilom za nazaj, potem mu ne smemo plačati, v nobeni obliki.

4. Kako je z vračilom blaga dobaviteljem?

V kolikor dobavitelj nima veljavno sklenjene pogodbe o pridržku lastninske pravice, mu blaga, kljub temu, da ni plačano, ne smemo vrniti. S tem bi zmanjšali svoj dolg do njega, kar bi ga postavilo v boljši položaj v primerjavi z drugimi upniki, to pa je v nasprotju z določili ZFPPIPP.

Vir: Merkur

Pogodba je namenjena sklenitvi delovnega razmerja. Sklenjena mora biti v pisni obliki in, kot to izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002), vsebovati nekatere obvezne sestavine, ki so pomembne za samo delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu praviloma 3 dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi izročiti njen PISEN PREDLOG, PISNO POGODBO o zaposlitvi pa šele ob njeni sklenitvi. Če delavcu ob sklenitvi delovnega razmerja NI BILA IZROČENA PISNA POGODBA O ZAPOSLITVI, lahko KADARKOLI v času trajanja delovnega razmerja ZAHTEVA njeno izročitev in uveljavlja sodno varstvo.

Na pogodbo o zaposlitvi >>>

Na tožbo za ločitev >>>

Katerikoli razlog za nevzdržnost
Zakonec, ki zahteva ločitev, mora v tožbi zatrjevati, da je zveza postala nevzdržna, in navesti razloge za to trditev. Pri razlogih ni omejen; klasični so nasilje, varanje, alkoholizem in podobno, a tudi če bo navedel, nekaj v smislu, da se je “čustvena vez med partnerjema ohladila, zato z leti med njima ni več nekdanje navezanosti in naklonjenosti”, bo za sodišče najbrž dovolj. Pomembno je namreč stališče sodne prakse, da za razvezo zadostuje, da je zveza postala nevzdržna za enega od partnerjev (torej tudi če se ima drugi še vedno krasno). Ne gre, da bi si ravno izmišljevali razloge za nevzdržnost, a prav globoko v raziskovanje, ali so le-ti resnični ali namišljeni, se sodišča praviloma ne spuščajo.

Krivda enega zakonca za nevzdržnost načelno ni pomembna

Sodišča pri odločanju o razvezi in o delitvi skupnega premoženja ne upošteva, kateri od zakoncev je ustvaril razmere, da je zveza postala nevzdržna, in je torej za razvezo bolj “kriv”.

Seveda pa je ravnanje enega ali drugega zakonca pred razvezo (“krivda” za ločitev) lahko še kako pomembno, ko sodišče odloča o tem, kateremu od partnerjev bo zaupalo vzgojo in varstvo skupnih otrok.

Prav tako lahko sodišče zavrne zahtevek nepreskrbljenega zakonca za preživljanje s strani drugega zakonca, če je prvi povzročil nevzdržnost zveze (je torej “kriv” za razvezo) in je bilo njegovo ravnanje tako, da bi bilo nepravično, da bi prejemal preživnino.

Tožba za razvezo zakonske zveze

Dobljeni dokument (tožbo) natisnite, predlagatelj (tožnik) jo mora na koncu lastnoročno podpisati, nato pa tožbi priložite vse dokumente in listine, ki so v njej navedeni pod “Dokaz:”.

Tožbo in priloge nato v dveh izvodih (eden za sodišče, eden za toženo stranko) s priporočeno pisemsko pošiljko pošljite na naslov pristojnega sodišča, ki je razviden iz tožbe, ali pa vse listine osebno nesite v vložišče pristojnega sodišča. Krajevno pristojno je tisto okrožno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (če stalnega prebivališča nima na območju Republike Slovenije, je krajevno pristojno tisto okrožno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče) ali kjer sta imela pravdni stranki (zakonca) zadnje skupno prebivališče. Ob vložitvi tožbe plačate sodno takso, ki trenutno znaša 66 EUR. Takso poravnate na račun sodišča, potrdila o plačilu sodne takse ni potrebno prilagati tožbi.

Sodišče bo o razvezi zakonske zveze odločilo s sodbo. Če imate mladoletne otroke, boste pred odločitvijo sodišča vabljeni na razgovor na pristojni Center za socialno delo.

Na tožbo za ločitev >>>

****

Sorodne povezave:

Sporazumna razveza zakonske zveze >>>

Nakup podjetja – družbe z omejeno odgovornostjo le za 690 EUR!

Akcija velja do konca septembra.

Svojim strankam priporočamo predvsem nakup kapitalske gospodarske družbe “družbe z omejeno odgovornostjo”, predvsem zaradi nizkih stroškov ustanovitve (cenejši je s.p., ki pa jamči z vsem svojim premoženjem). Naši pravni strokovnjaki vam pomagajo do poceni nakupa novoustanovljenega d.o.o..

Kontakt: info@marcelino.si, tel 031 324 100

Prodajamo podjetja, ki jih ustanovimo sami in katerih lastnik je naše podjetje. Tako lahko jamčimo, da so podjetja čista in brez dolgov. Taka podjetja so nova in ustanovljena le za prodajo.

Pri prodaji rabljenih podjetji ne posredujemo, ker ne poznamo finančnega ozadja. Posredujemo le v primeru, če prodajalec podjetja že ima svojega kupca.

Za ureditev prepisa družbe potrebujemo:

* podatke novega lastnika (ime in priimek, naslov, EMŠO, številko osebnega dokumenta in izdajatelja ter davčno številko), (če je lastnik tujec: overjeno kopijo in prevod potnega lista)
* podatke novih zastopnikov (direktor ali prokurist: ime in priimek, naslov, EMŠO, številko osebnega dokumenta in izdajatelja ter davčno številko)
* novo ime družbe (če se spremeni)
* novi sedež
* dejavnosti

Kontakt: info@marcelino.si

Do sedaj je lahko davčni zavezanec, v skladu z 61. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) uveljavljal splošno olajšavo za vlaganje v raziskave in sicer v obliki zmanjšanja davčne osnove v maksimalni višini 20% vlaganj v raziskave in razvoj oziroma največ v višini davčne osnove. Poleg splošne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj pa je zavezanec lahko uveljavljal še dodatno davčno regijsko olajšavo v višini 10% oziroma 20% zneska glede na sedež svojega delovanja, kar pomeni, da je lahko skupno uveljavljal:

• do 40% zneska vlaganja, če je bil bruto družbeni proizvod na prebivalca nižji od poprečja države nad 15%,
• do 30% zneska vlaganja, če je bil bruto družbeni proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15%.

Ker je namen davčnih sprememb ravno v intenziviranju gospodarskega razvoja, je zakonodajalec dvignil najvišjo raven koriščenja davčnih olajšav. Davčni zavezanec bo tako lahko koristil:

• splošno davčno olajšavo do 40 % vlaganj v raziskave in razvoj, oziroma
• do 50% zneska vlaganja, če je bil bruto družbeni proizvod na prebivalca nižji od poprečja države nad 15%,
• do 60% zneska vlaganja, če je bil bruto družbeni proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15%.

Podrobneje pa koriščenje olajšav predpisujeta Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj in Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj.

47. člen Zakona o notariatu

V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:

1. pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,

2. pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,

3. sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,

4. drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

SLOVENŠČINA, ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALJANŠČINA, HRVAŠČINA IN RUŠČINA.

Pogodba o trgovskem zastopanju, Pogodba o posredovanju, Pogodba o distribuciji, Pogodba o prodaji premičnine, Pod izvajalska pogodba, Pogodba o dobavi opreme, Pogodba o skupnem vlaganju, Pogodba o poslovnem sodelovanju, Pooblastilna pogodba, Pogodba o komisijski prodaji

Kupec iz Hrvaške vam mora vrniti obrazec DDV-VP, ki ste ga izpolnili, in to potrjenega s strani carinskega urada in overjen original račun.

Za vračilo DDV morajo biti izpolnjeni pogoji (vrednost računa nad 50 EUR, vračilo v roku 3 mesecev od nakupa, potrjen obrazec DDV-VP s strani carine in overjen original račun). Nato vi kupcu vrnete DDV na TRR ali v gotovini. Če bo izplačilo v gotovini, vam mora podpisati blagajniški prejemek, da imate dokazilo o vračilu. Če pa je vračilo na TRR, potem pa tako imate bančni izpisek.

Ko mu DDV vrnete, pošljete na Davčni urad “Celje” (lokalno) izpolnjen obrazec DDV-VE (Predložitev evidence o vračilu DDV), ki vam ga pošiljam v prilogi in ki ga najdete na naslednji strani:

http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=746

Zraven obrazca DDV-VE se na davčno pošlje še:

- s strani carinskega organa overjen obrazec DDV-VP (Obrazec DDV-VP),
- s strani carinskega organa overjeni izvirniki računov,
- dokazilo o vračilu DDV kupcu (bančni izpisek ali podpisan blagajniški prejemek).

Ko vse to pošljete na davčno, vam bodo vrnili DDV. Na spodnji povezavi so bolj podrobna navodila, ki sem vam jih povzela že zgoraj:

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPoslovni.euprava?zdid=1492&sid=1063

Kupcu se plačani DDV vrne, če v šestih mesecih od dneva izdaje obrazca DDV-VP prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka, dostavi od carinskega organa overjeni izvirnik obrazca DDV-VP skupaj z overjenimi izvirniki računov. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.

Prodajalec kupcu ob vračilu DDV izda blagajniški prejemek ali drug dokument, iz katerega je razvidno, da je bil kupcu plačani DDV vrnjen.

Pravica do vračila DDV ne velja za mineralna olja, alkohol in alkoholne pijače ter za tobačne izdelke.

Pri vračilu DDV morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je vrednost kupljenega blaga z vključenim DDV na enem računu, izdanem istemu kupcu pri istem prodajalcu, višja od 50 EUR;
- da je kupec iznesel blago iz Skupnosti pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Skupnosti;
- da je kupljeno blago dano na vpogled mejnemu carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV-VP in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Skupnosti.

Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, mu prodajalec znesek izplača v gotovini ali pa v roku 15 dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.

Laura Tanšek, Acetonia

S 1. marcem je letos stopila v veljavo sprememba zakona o plačevanju DMV-ja.  Najbolj zanimiva je sprememba 3. člena Zakona o Davku na Motorna Vozila.

V starem zakonu se je 2. odstavek 3. člen  glasil: Davek se plačuje tudi od prometa rabljenih motornih vozil iz prejšnjega odstavka in drugih rabljenih cestnih motornih vozil, razen za traktorje, za katera je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost. V novem zakonu pa  se tretji člen spremeni, tako, da drugega odstavka ne vsebuje. To pomeni, da se po novem ne plačuje davka na motorna vozila od prometa rabljenih vozil.

Novost je tudi, da se sedaj pri uvozu plačuje davek tudi za motorna kolesa, kar se do sedaj ni plačevalo.

Preprost prepis vozila, se po novem opravi z običajno kupoprodajno oziroma prodajno pogodbo za motorna vozila in overitvijo.

Vzorec pogodbe najdete tukaj.

Preverite plačilno sposobnost naročnikov

Podjetniki in podjetja naj že pred sprejemom naročila oziroma takoj po njem preverijo plačilno sposobnost naročnikov. Plačilno sposobnost pravnih oseb je mogoče preveriti formalno, preko spleta, v javno dostopnih evidencah (Banka Slovenije, AJPES ipd.), mogoče pa jih je pridobiti tudi neformalno, preko naročnikovih poslovnih partnerjev. Za fizične osebe ni javno dostopnih evidenc o njihovi  plačilni sposobnosti in se jih ne da preveriti.
Med izvajanjem storitev naj ponudniki, če storitve ne izvajajo sami,  pač pa preko podizvajalcev, večkrat z naročnikom preverijo že opravljeno delo, da se pri kasnejšem prevzemu del izognejo neljubim situacijam z reklamacijami oz. celo zavrnitvami ali spodbijanju računa zaradi ugovorov, da je delo slabo opravljeno.

Preverite, kaj je vzrok za neplačilo

V primeru, da je bil naročniku izdan račun, pa ta svojih obveznosti ne poravna, naj podjetja preverijo:
1. ali je bil račun poslan na pravi naslov, ki je določen v pogodbi;
2. pri naročniku se preveri, ali je prejel račun in kakšni so razlogi neplačila;
3. ponovno se preveri plačilno sposobnost naročnika;
4. če po določenem roku, ki si ga podjetje samo določi, račun še ni plačan, potem je smotrno, da se naročniku pošlje izpisek odprtih postavk – obvestilo, s katerim se ga obvešča o zapadlih obveznostih in se ga opozori na obveznost plačila računa, hkrati pa se mu pošlje tudi kopijo izstavljenega računa (možno je, da je naročnik račun tudi založil) in se mu postavi nov rok plačila;
5. če račun tudi do novega roka ni plačan, se naročniku pošlje opomin, ter se ga čez nekaj dni ponovno pokliče in preveri, ali je naročnik prejel opomin in če bo svoje obveznosti končno plačal.

Dolžnik še vedno ne plača – kaj sedaj?

Zlato pravilo (podprto s statističnimi podatki) pravi, da je treba ukrepati takoj. Tveganje neplačila se namreč povečuje z dolžino zapadlosti terjatve (fakture). Podjetje, ki želi biti uspešno pri izterjavi dolgov, mora ukrepati takoj, ko račun zapade v plačilo.

Varianta je, da se zoper dolžnika na sodišču vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Treba pa se je zavedati, da s tem dejanjem verjetno za vedno izgubite stranko oziroma poslovnega partnerja.

Druga možnost je, da izterjavo zaupate agenciji (podjetju), ki se s tem profesionalno ukvarja. Taka podjetja imajo izdelan proces, kako dolžnika na zakonit način pripraviti do tega, da bo plačal svoj dolg. Postopek v glavnem izkorišča psihološko dejstvo, da je dolg za večino dolžnikov breme, ki bi se ga radi znebili. Če je tudi takšna izterjava neuspešna, ji še vedno lahko sledi predlog za izvršbo.

Tretja možnost je, da terjatev prodate (faktoring). Prednost je v takojšnjem plačilu, slabost pa v tem, da dobite plačan le del dolga.

Oglejte si naše poslovne pogodbe.

Vir: http://www.pravozatelebane.com/gospodarsko-poslovanje/gospodarske-druzbe/kaj-lahko-podjetje-stori-v-primeru-neplacnikov.html

* vzorec kreditne pogodbe

* vzorec posojilne pogodbe

* vzorec pogodbe o pobotu (kompenzacija)

* vzorec pogodbe o asignaciji

* vzorec pogodbe o odstopu terjatve (cesija)

… in še več sto drugih vzorcev gospodarskih in delovno-pravnih pogodb.  Nekaj od vseh področij, ki jih pokrivamo:

• prodaja, menjava, darilo
• podjem, mandat, hramba
• intelektualna lastnina
• zakup, najem, leasing, posodba
• finančna razmerja
• zastopanje in posredovanje
• distribucija in poslovno sodelovanje
• javna naročila
• akti gospodarskih družb
• menično poslovanje
• zavarovanje
• delovno pravo

Obvestilo o regresu za leto 2010

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR- Ur. list RS št. 42/2002 do 45/2008), v 131. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Regres mora biti izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta. Regres je možno, skladno s kolektivno pogodbo, izplačati tudi kasneje, če je delodajalec nelikviden, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Kot že rečeno, je pravica do regresa za letni dopust vezana na pravico do letnega dopusta. Pravico do celotnega dopusta pridobi delavec, ko mu poteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev. Pri tem pa ni pomembno ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času. V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Za leto 2010 znaša regres za letni dopust najmanj 734,15 EUR in največ v višini 70 % povprečne slovenske plače v mesecu izplačila, v podjetjih z izgubo pa najmanj v višini minimalne plače. Za podjetja, ki imajo določeno kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo pa najmanj 735,00 EUR oz. najmanj 635 eur pri delodajalcih z izgubo v preteklem poslovnem letu.

Obdavčitev izplačila regresa

Obdavčitev regresa je opredeljena v 2. točki 1. odstavka 37. člena  Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki določa da se dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi regres za letni dopust. Akontacijo dohodnine je potrebno, skladno s 127. členom ZDoh-2 in 285. členom Zakona o davčnem postopku izračunati in odtegniti od izplačila.

Akontacija dohodnine se skladno s 5. odstavkom 127. člena ZDoh-2 obračuna od celotnega izplačila dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.

Za potrebe davka od dohodka pravnih oseb se regres za letni dopust na podlagi 5. odstavka 35. člena Zakona od pravnih oseb (ZDDPO-2) prizna kot odhodek v obračunanem znesku.

Zadnja odprema pošiljke izračuna dohodnine za leto 2009

Davčni organ bo 31.5. odpremil še zadnjo pošiljko dohodnine za leto 2009.  Zavezanci, ki bodo vlagali ugovor zoper informativni izračun, lahko to storijo do 30.06.2010. Durs bo preveč plačano dohodnino izplačeval 28.07.2010, vsi ki jo morajo doplačati, pa to storijo do 30.07.2010.

Če do 15. junija 2010 na dom ne prejmete informativnega izračuna dohodnine, predlagamo, da preko  VIDE (Virtualne Davčne Asistentke) najprej preverite, če vam je Davčna uprava RS informativni izračun dohodnine že poslala na dom. Če vam je bil informativni izračun dohodnine poslan, vi pa ga niste prejeli, lahko na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi zaprosite za kopijo informativnega izračuna dohodnine. V nasprotnem primeru morate dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer najpozneje od 15. Junija do 02. Avgusta  2010.

Obrazec za dohodninsko napoved je dostopen na vseh davčnih uradih oziroma izpostavah in na spletni strani davčne uprave. Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki.

Davčni organ ni sestavil informativnega izračuna, prav tako davčnemu zavezancu rezidentu ni potrebno vložiti napovedi dohodnine, če:

•             dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 3.051,35 evrov;

•             dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80

evrov.

Obrazec oziroma pogodba za ločitev >>>

http://www.pogodba-pogodbe.com/2009/04/sporazumna-razveza-zakonske-zveze-locitev/

Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve pravice oziroma zaznamba, za katero ta zakon določa, da se opravi v korist določene osebe, mora zahtevek za vpis obsegati tudi podatke o tej osebi. Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice. Vendar pod pogojem, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.

Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov po notarjih pa določa člen 140a istega zakona. Zemljiškoknjižni predlog se lahko vloži v elektronski obliki, če ga v imenu upravičenega predlagatelja vloži notar. Po sestavi notarskega zapisa ali ob overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, notar stranke pouči, da bo zemljiškoknjižni predlog nemudoma vložil, razen če navzoče stranke temu izrecno nasprotujejo. Zapis o pouku, strinjanju oziroma nestrinjanju strank in vložitvi oziroma nevložitvi zemljiškoknjižnega predloga je sestavni del notarskega zapisa oziroma ga notar zapiše na listino, na kateri overja podpis stranke.

Notar vloži zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki v imenu upravičenega predlagatelja. Pri tem mora v elektronsko obliko pretvoriti zakonsko določene listine. Notar na izvirniku listine, ki jo vrne upravičenemu predlagatelju, zaznamuje, da je bil na njeni podlagi predlagan vpis z navedbo vsebine vpisa. Listine, ki jih pretvori v elektronsko obliko, mora notar overiti s svojim elektronskim podpisom. Šteje se, da je zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču, ko notar po elektronski poti prejme potrdilo informacijskega sistema zemljiškoknjižnega sodišča o prejemu zemljiškoknjižnega predloga v elektronski obliki, pri čemer se šteje, da je poslano elektronsko sporočilo enako prejetemu.

Po prejetju potrdila iz prejšnjega odstavka izda notar upravičenemu predlagatelju potrdilo o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.

Tudi če posojate prijatelju, podpišite vsaj kratko pogodbo in se zavarujte najmanj z menico, ki jo banka vnovči tako, da se vsede na TRR. Bolj kvalitetna jamstva pa so seveda zavarovanja nepremičnin. Posojilno pogodbo podpišete sami (tukaj se ob problemih priemrja istovetnost podpisov), overite pri odvetniku ali pri notarju (tudi če gre za zastavne pravice na nepremičnini).

Obrazce menice dobite na banki ali po naročilu pri nas.

Posojilne pogodbe >>>

Na dokument >>>

Vse kar morate vedetio o spremembah DDV v letu 2010!

VSEBINA
- Kako pravilno izdati racun
- Obdavcitev storitev po novem
- Kraj obdavcitve za posrednike, nepremicnine, prevoze, catering, najem prevoznih sredstev, intelektualne in svetovalne storitve,
elektronske storitve, aktualne dogodke, popravila in dodelave
- Spremembe pri gradbenih storitvah in nepremicninah
- Davcna osnova – tržna vrednost
- Kdo je placnik DDV in solidarna odgovornost
- Registracija za DDV
- Znižana stopnja DDV za delovno intenzivne panoge
- Dvig pavšalnega nadomestila in spremembe pri placani realizaciji
- Administracija
- Vracilo presežka DDV
- Roki za predložitev novega obrazca DDV-O, rekapitulacijskega
porocila in posebnega porocila za gradbene storitve oz. storitve iz
76.a. clena
- Vracilo DDV, ki je bil placan v drugih državah clanicah EU

Več o spremembah DDV >>>

Vsi trije dokumenti skupaj, ki jih potrebujete za odpoved. Obvestilo o odpovedi in odpoved je potrebno vročiti z vročitvenim obrazcem (vijolični poštni obrazec za vročitev), ki ga delavec podpiše!!!

Na dokumente – odpoved iz poslovnih razlogov >>>

*****

Drugi dokumenti:

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi >>>

Sporazumna odpoved – Prenehanje pogodbe o zaposlitvis sporazumom >>>

Dokument prehod podjetnika s.p. v kapitalsko družbo d.o.o. >>>

• • • 1. Avtorska pogodba, delo, zaposlitev, izobrazevanje, stipendiranje
    • 2. Darilna, menjalna, izrocilna pogodba, zakonci, dedovanje in druge stvarne pravice
    • 3. Najem, zakup, leasing, zastava
    • 4. Prodajna pogodba, nabavna pogodba, zastopanje, posredovanje
    • 5. Poslovno sodelovanje, vzdrzevanje, prevoz
    • 6. Gradbena in izvajalska dela
    • 7. Posojilo, kredit, porostvo, financne pogodbe
    • 8. Razne pogodbe, vzorci in obrazci
    • 9. Razno
    • A. Tozba
    • D. Deutsch
    • E. English
    • H. Hrvatski

Rubrike: Avto – avtomobili / Avtorska pogodba, lastnina, dedovanje, prekrški, tožbe / Šola – študij / Delo – zaposlitev / Dopisi /  Država – občina /  Finance in denar / Nepremičnine / Podjetje – društva / Splošno o pogodbah

Vzorci pogodb in obrazcev so objavljeni na internetu  z namenom, da olajšajo izdelavo različnih pravnih dokumentov, s katerimi uporabnik lažje zaščiti svoje pravice in ob tem privarčuje čas in  denar. Kakovost dokumentov je na najvišji ravni. Za vprašanja, želje ali zahteve ponujamo vrhunske in cenovno dostopne  pravnike in odvetnike. Kontakt: info@marcelino.si

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) je obligacijska pogodba o razpolaganju s premoženjem med živimi, spada pa med dednopravne pogodbe.

Njen namen je v ureditvi dednopravnih razmerij izročitelja in njegovih potomcev že za časa izročiteljevega življenja. Načeloma ima izročilna pogodba naravo neodplačne pogodbe, ker je enostransko zavezan le izročitelj, razen v primerih (člen 551 OZ), ko si izročitelj zase ali za koga drugega izgovori še kakšne druge pravice.

Sopogodbeniki izročilne pogodbe so lahko samo osebe, ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda: prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter hkarti tudi izročiteljev zakonec.

Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca. Tem osebam lahko prednik po pogodbi izroči in razdeli samo premoženje ali del premoženja, ki ga ima v času sklenitve pogodbe, ne pa tudi premoženje, ki ga bo imel ob smrti.

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Izročilna pogodba

Izročilna pogodba – zahtevnejša

Izrecna pisna nepogojna izjava osebe, katere pravica(lastninska in druga stvarna) se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti notarsko overjen.

Lahko je del pravnega posla (pogodbe) ali samostojen zapis.

Zemljiškoknjižno dovolilo

Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki (denar, stvar, pravica, terjatev, storitev, dopustitev ali opustitev, ki ima premoženjsko vrednost) prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, kot je določen v pogodbi.

Družbena pogodba

Družbena pogodba – zahtevnejša

Pogodba, s katero se prodajalec zaveže, da bo na kupca prenesel lastninsko pravico na rabljenem vozilu, kupec pa se zaveže, da bo prodajalcu plačal kupnino za to rabljeno vozilo (določen denarni znesek).

Prodajna pogodba za rabljeno vozilo

Osnove sklenitve pogodbe: Preverimo, katera pravila in zakoni določajo pogoje za sklenitev pogodbe, saj je lahko drugače nična ali jo je možno izpodbijati.

Obveznosti, pravice in odgovornosti pogodbe: Obveznosti, pravice in odgovornosti se med strankami natančno definirajo.

Tveganja in zavarovanja pogodbe: Morebitna tveganja preverimo in jih zavarujemo.

Davčno – finančne posledice pogodbe: Različne pogodbe urejajo isto stvar, pri tem pa se plača manj davka.

Prenehanje pogodbe: Kaj je izpolnjeno za prenehanje pogodbe (odpovedni rok) in kaj ne.

• Vrste pogodb

  • 1. Avtorska pogodba, delo, zaposlitev, izobrazevanje, stipendiranje
  • 2. Darilna, menjalna, izrocilna pogodba, zakonci, dedovanje in druge stvarne pravice
  • 3. Najem, zakup, leasing, zastava
  • 4. Prodajna pogodba, nabavna pogodba, zastopanje, posredovanje
  • 5. Poslovno sodelovanje, vzdrzevanje, prevoz
  • 6. Gradbena in izvajalska dela
  • 7. Posojilo, kredit, porostvo, financne pogodbe
  • 8. Razne pogodbe, vzorci in obrazci
  • 9. Razno
  • A. Tozba
  • D. Deutsch
  • E. English
  • H. Hrvatski

• Rubrike: Avto – avtomobili / Avtorska pogodba, lastnina, dedovanje, prekrški, tožbe / Šola – študij / Delo – zaposlitev / Dopisi /  Država – občina /  Finance in denar / Nepremičnine / Podjetje – društva / Splošno o pogodbah

Vzorci pogodb in obrazcev so objavljeni na internetu  z namenom, da olajšajo izdelavo različnih pravnih dokumentov, s katerimi uporabnik lažje zaščiti svoje pravice in ob tem privarčuje čas in  denar. Kakovost dokumentov je na najvišji ravni. Za vprašanja, želje ali zahteve ponujamo vrhunske in cenovno dostopne  pravnike in odvetnike. Kontakt: info@marcelino.si

POZOR ZA NAROČNIKA! Sporne ali nejasne določbe posla se razlagajo v korist avtorja.

Avtorska pogodba >>>

NABAVNA POGODBA >>>

Če posrednik najde posel za partnerja ali posreduje na  srečanju pri poslu je prav, da ima s partnerjem – naročiteljem pogodbo in da je od takšnega posla tudi nagrajen (opcija: uspešno ali tudi neuspešno posredovanje). Posrednik posreduje za naročnika osebo, s katero lahko naročnik sklene posel. Pogodba urejuje razmerja med posrednikom in naročnikom (naročiteljem).

Pogodba o posredovanju >>>

_

Če ni otrok in skupnega premoženja je dovolj le točka 2.  Če so skupni otroci, dobite iz Centra za socialno delo vabilo za razgovor o morebitni spravi (po tem, ko oddate vlogo na sodišču).

1. Sporazum o delitvi skupnega premoženja (in o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnega otroka) >>>

2. Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze >>>

Za ločitev potrebujete:
- Predlog za razvezo zakonske zveze.
ALI
- Sporazum o delitvi skupnega premoženja in o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnega otroka (če so otroci in skupno stanovanje) in Predlog za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.

POZOR! Ločitev je za posameznika, poleg smrti svojca, najbolj stresen del življenja.  Zato se ob ločitvi povečajo možnosti nesreče (žalost, raztresenost, nervoza).  Če želite ob morebitni smrti zapustiti premoženje drugače, kot določa dedno pravo (namesto še vedno zakoncu vse staršem ali celotno premoženje otrokom itd.), potem TAKOJ napišite oporoko >>>

Vzorec oporoke >>>

POMEMBNO: Ob smrti je pomembno, da se oporoka najde. Oporoka se lahko v ta namen vpiše v Centralni register oporok. Tudi če je oporoka vpisana v register in ima mesto hrambe npr. doma, ni nujno, da jo bodo svojci po smrti “našli”, ko jih bo pozvalo sodišče.  Zato se lahko oporoka tudi deponira pri odvetniku. Za overitev izpoljnjenega vzorca in storitve depo oporoke ali druga vprašanja: info@marcelino.si.

Darilna pogodba za nepremičnine >>>

Z darilno pogodbo se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja.

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Darilna pogodba (premičnine, predmeti) >>>

Z darilno pogodbo se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja.

Ob običajnih obdaritvah (za rojstni dan, božič, novo leto, valentinovo ipd.) pisnih darilnih pogodb ne sklepamo. Poznamo pa vrsto situacij, ko je tako pogodbo pametno ali celo nujno skleniti. Gre za primere, ko to zahteva zakon (bodoče darilo, darilo za primer smrti), ko drugače prenosa ni mogoče opraviti, ali ko tako želita stranki.

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Prodajna pogodba (predmet, premičnina) >>>

Gre za pogodbo, na podlagi katere se prenese lastnina (lastninska pravica) na premičnih stvareh (zaloge, stroji, oprema, surovine, drugi predmeti) od prodajalca na kupca.

Če želite kupiti oziroma prodati motorno vozilo, vam priporočamo, da uporabite obrazec Prodajna (kupoprodajna) pogodba za motorno vozilo, ki je prilagojen prav za te primere, medtem ko je obrazec Prodajna pogodba za premičnine bolj splošen.

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Menjalna pogodba za predmete, Pogodba o menjavi predmetov, premičnin >>>

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Menjalna pogodba za nepremičnino (hiša, stanovanje, vikend, zemlja, gozd) >>>

Predmet pogodbe je menjava oziroma izročitev nepremičnin in prenos lastninskih pravic na zamenjanih nepremičninah. Vsaka pogodbena stranka mora prenesti drugi pogodbeni stranki svojo lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet menjave. Priporočljivo je, da stranki nepremičnini v izogib sporom čimbolj določno opišeta. Obvezna je navedba identifikacijskih znakov nepremičnine, to je parcelnih številk in katastrskih občin, dobro pa je, da stranki navedeta tudi številko zemljiškoknjižnega vložka, naravo in kvadraturo nepremičnine, v primeru vknjiženih stanovanj v etažni lastnini pa namesto vložne številke podvložno številko ter nadstropje in naslov.

Predmet pogodbe o menjavi nepremičnin ne more biti del nepremičnine za drug del nepremičnine, razen če gre za dopustne zamenjave v postopkih urejanja meje.

Da je menjalna pogodba za nepremičnine veljavno in pravilno sklenjena, morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke:

* sklenjena mora biti v pisni obliki, saj je predmet pogodbe prenos lastninskih pravic na nepremičninah. V kolikor pogodba ni sklenjena v pisni obliki, je nična;
* stranke morajo biti sposobne skleniti pogodbo, to pomeni, da morajo fizične osebe biti polnoletne, za pravno osebo pa lahko pogodbo sklene le organ, ki je pooblaščen za zastopanje bodisi po zakonu (direktor), bodisi po poooblastilu (oseba po pooblastilu direktorja);
* stranke morajo biti soglasne, da se opravi menjava nepremičnin (ne pa npr. prodaja dveh nepremičnin!);
* oba predmeta menjave, torej nepremičnini, morata biti mogoča in dopustna za menjavo. Za poseben primer nedopustnosti predmeta bi šlo v primeru čezmernega prikrajšanja ene stranke. Pogodba v tem primeru sama po sebi ni neveljavna, ampak ima prikrajšana stranka, ki je v zmoti glede vrednosti nepremičnine, možnost izpodbijati tako pogodbo;
* vrednost obeh nepremičnin, ki se menjujeta, mora biti ugotovljena oziroma ocenjena v denarju. Dobro je, da cenilec opravi cenitev in izdela cenilni zapisnik, ni pa nujno. Stranki lahko tudi sami ocenita vrednost nepremičnin.

Zakoni, ki urejajo promet z nepremičninami, kot pogoj za veljavnost pogodbe o prodaji nepremičnine določajo, da mora biti pogodba sklenjena v pisni obliki. Pogodba o prodaji nepremičnine je zato veljavno sklenjena, ko stranki podpišeta listino, na kateri je zapisana vsebina prodajne pogodbe. Kadar je predmet prodaje nezazidano stavbno zemljišče, pa zakon kot pogoj za veljavnost pogodbe določa, da mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis z vsebino pogodbe mora zato v teh primerih sestaviti notar.

Pogodba o prodaji nepremičnine (hiša, stanovanje, vikend, zemlja, gozd) >>>

Ara
V prometu z nepremičninami se stranki pogosto dogovorita za aro. Ara je instrument ureditve pogodbene obveznosti. V praksi stranke pogosto zmotno mislijo, da je ara veljavna že samo s tem, da kupec prodajalcu izroči določen znesek denarja kot aro, ne da bi stranki hkrati sklenili tudi prodajno pogodbo. Vendar pa je veljavnost dogovora o ari odvisna od veljavnosti prodajne pogodbe. Dokler prodajna pogodba ni veljavno sklenjena, izročitev določenega denarnega zneska nima učinkov are. Ker mora biti pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena v pisni obliki, ima ara pravne učinke are samo, če stranki hkrati z izročitvijo are skleneta (podpišeta) pogodbo o prodaji nepremičnine.

Pomemben pogoj za to, da bo kupec lahko dosegel vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, je ta, da prodajalec na prodajni pogodbi pri notarju overi svoj podpis. Za zaščito pravnega položaja kupca je zato priporočljivo, da pogodbeni stranki ob sklenitvi (podpisu) pogodbe aro deponirata pri osebi, vredni zaupanja (na primer notarju oziroma nepremičninskem posredniku). Hkrati to osebo pooblastita, da iz are na račun prodajalca plača prometni davek, ki je pogoj za overovitev podpisa. Po tem, ko prodajalec svoj podpis na pogodbi overi in izvirnik pogodbe izroči v hrambo notarju oziroma posredniku, pa ta aro izroči prodajalcu.

Ara se praviloma šteje v kupnino. To pomeni, da ima plačilo are hkrati tudi učinek plačila prvega obroka kupnine. Kadar kupec izroči prodajalcu aro ob sklenitvi prodajne pogodbe, so posledice, če katera od strank v roku ne izpolni svoje obveznosti iz pogodbe, naslednje:

• če kupec v roku ne izpolni obveznosti plačati kupnino, lahko prodajalec po lastni izbiri bodisi zahteva izpolnitev pogodbe (vztraja pri plačilu kupnine) bodisi se zadovolji s prejeto aro, torej aro obdrži,
• če prodajalec ne izpolni obveznosti izročiti nepremičnino, lahko kupec po lastni izbiri bodisi zahteva izpolnitev pogodbe (izročitev nepremičnine) bodisi zahteva vrnitev dvojne are.

Te posledice nastanejo že neposredno na podlagi zakona, tudi če jih stranki v pogodbi nista izrecno določili.

Aro je treba razlikovati od odstopnine. Odstopnina je pravica pogodbene stranke odstopiti od pogodbe, ki jo lahko uresniči, če drugi stranki plača določen denarni znesek. Odstopnina (pravica do odstopa) mora biti s pogodbo izrecno dogovorjena.

Ara sama po sebi nima narave odstopnine. Zato kupec, ki je dal aro, nima pravice odstopiti od pogodbe in prepustiti prodajalcu aro. Prav tako prodajalec, ki je prejel aro, nima pravice odstopiti od pogodbe, s tem da kupcu vrne dvojni znesek are. Pravico odstopiti od pogodbe bo imel kupec oziroma prodajalec samo, če je v pogodbi izrecno zapisano, da se ara šteje (tudi) za odstopnino.

Sestavine pogodbe o prodaji nepremičnine

Splošno
V prodajni pogodbi morajo biti zapisani naslednji podatki o strankah pogodbe (kupcu in prodajalcu):

• ime in priimek (fizična oseba) oziroma firma (pravna oseba),
• bivališče (fizična oseba) oziroma sedež (pravna oseba),
• EMŠO (fizična oseba) oziroma matična številka (pravna oseba),
• davčna številka.

V pogodbi morata biti zapisani tudi bistveni sestavini prodajne pogodbe in sicer:

• predmet pogodbe (nepremičnina),
• cena.

Zaradi ustrezne zaščite pravnega položaja obeh pogodbenih strank pa je pomembno, da se stranki s pogodbo dogovorita tudi o:

• roku oziroma rokih plačila kupnine in načinu plačila kupnine,
• roku izročitve posesti nepremičnine,
• trenutku, ko kupec na prodani nepremičnini pridobi lastninsko pravico.

Kadar bo kupec kupnino oziroma del kupnine plačal z bančnim kreditom, je priporočljivo, da je v pogodbi navedena tudi številka prodajalčevega transakcijskega računa, na katerega je treba opraviti plačilo. Večina bank namreč stanovanjski kredit, ki je odobreno kupcu, zaradi nadzora nad namensko rabo posojila nakaže neposredno na prodajalčev račun. Navedena naj bo celotna številka računa, vključno z transakcijskim računom banke, ki vodi prodajalčev račun. Da pri nakazilu ne bi prišlo do napake, je priporočljivo, da prodajalec pri svoji banki preveri, kakšno številko transakcijskega računa je treba navesti pri nakazilu, če se opravlja nakazilo na ta račun.

Predmet pogodbe
Da bi lahko kupec na podlagi prodajne pogodbe dosegel vpis lastninske pravice, mora biti v pogodbi nepremičnina opisana s podatki, s katerimi se vpisuje v zemljiško knjigo. Če je nepremičnina že vpisana v zemljiški knjigi, je priporočljivo, da se v pogodbo vpišejo (prepišejo) podatki iz izpiska iz zemljiške knjige.

Kadar je predmet prodaje zemljišče oziroma individualna stanovanjska hiša, ki je vpisana v zemljiški knjigi, morajo biti v pogodbi navedeni naslednji podatki:

• parcelna številka in katastrska občina ter številka zemljiškoknjižnega vložka,
• površina in splošna vrsta rabe, kot je vpisana v zemljiški knjigi.

Kadar je predmet prodaje stanovanje oziroma poslovni prostor v etažni lastnini, ki je (že) vpisana v zemljiški knjigi, je treba v pogodbi zapisati naslednje podatke:

• katastrsko občino in številko osnovnega vložka, v katerem je vpisana stavba,
• številko podvložka, v katerem je vpisano  stanovanje, s podatki o stanovanju (izmerami, nadstropjem in številko stanovanja), kot so vpisani v tem podvložku.

Če stanovanje oziroma poslovni prostor v etažni lastnini še ni vpisan v zemljiški knjigi, pa morajo biti v pogodbo navedeni naslednji podatki:

• podatki o stanovanju (izmere, nadstropje in številka stanovanja),
• podatki o parcelnih številkah, katastrski občini in o zemljišču, na katerem stoji stavba. Ti podatki bodo praviloma razvidni iz prejšnjih pogodb (pogodb, na podlagi katerih je prodajalec pridobil lastninsko pravico).

Cena, roki za plačilo kupnine in zamudne obresti
V pogodbi mora biti določena tudi cena (kupnina), ki se jo kupec zaveže plačati za nepremičnino. Če stranki ceno določita z uporabo valutne klavzule, se morata stranki dogovoriti tudi, po katerem tečaju se bo opravil preračun v evre in na kateri dan se bo opravil preračun (na primer na dan plačila posameznega obroka kupnine). Če sta se stranki dogovorili za valutno klavzulo, morata v pogodbi zapisati tudi ceno v evrih (po tečaju na dan sklenitve pogodbe). Ta cena je namreč podlaga (osnova) za odmero prometnega davka, notarskih stroškov in takse za vpis v zemljiško knjigo.

Če kupec zamudi s plačilom kupnine oziroma posameznega obroka kupnine, ima prodajalec pravico zahtevati tudi plačilo zamudnih obresti. To pravico ima neposredno na podlagi zakona, torej tudi če o obrestih stranki nista v pogodbi ničesar zapisali.

Izročitev posesti in prenos lastninske pravice

Izročitev nepremičnine in pogodbena kazen za zamudo z izročitvijo
Izročitev nepremičnine in prenos lastninske pravice sta dve pravni dejanji, za kateri ni nujno, da se opravita hkrati.
Z izročitvijo nepremičnine prodajalec kupcu omogoči posest in uporabo nepremičnine.

S pogodbo se stranki lahko dogovorita za pogodbeno kazen za primer, če prodajalec zamudi z izročitvijo nepremičnine kupcu. Drugače kot v primeru zamudnih obresti ima kupec pravico do pogodbene kazni samo, če je ta s pogodbo izrecno dogovorjena. Višino pogodbene kazni lahko stranki določita bodisi v absolutnem znesku bodisi v odstotku (promilih) od pogodbene cene. Stranki lahko pogodbeno kazen določita za vsak dan zamude. V praksi je mogoče zaslediti zmotno stališče, da skupni znesek pogodbene kazni ne sme presegati 5 odstotkov pogodbene cene. Takšne omejitve namreč ne določa noben predpis. Kadar se torej stranki dogovorita za pogodbeno kazen (na primer za vsak dan zamude), tako ni obvezno, da bi se hkrati dogovorili tudi za najvišji skupni znesek pogodbene kazni. Kupec si mora ob prevzemu nepremičnine pridržati pravico do pogodbene kazni, sicer to pravico izgubi. Zato je priporočljivo, da kupec v zapisniku o primopredaji zapiše, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.

Priporočljivo je, da kupec in prodajalec o izročitvi nepremičnine sestavita primopredajni zapisnik, ki obsega:

• datum izročitve in prevzema (primopredaje),
• osebe, ki so bile navzoče pri primopredaji,
• morebitne ugotovitve napak,
• morebitno kupčevo izjavo o pridržanju pravice do pogodbene kazni,
• popis števcev (za elektriko, plin, vodo) zaradi jasne razmejitve med stroški, ki jih nosi prodajalec, in tistimi, ki že bremenijo kupca.

Prenos lastninske pravice, overovitev prodajalčevega podpisa in plačilo prometnega davka
Prodajna pogodba je samo pravni temelj za pridobitev lastninske pravice.
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je poleg veljavne prodajne pogodbe potreben tudi pridobitni način – vpis v zemljiško knjigo. Kupec tako ne pridobi lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe, temveč šele z vpisom v zemljiško knjigo.

Da bi kupec lahko dosegel vpis v zemljiško knjigo, mu mora prodajalec izročiti listino, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiški knjigi. Takšna listina je prodajna pogodba, na kateri je podpis prodajalca notarsko overjen. Notarska overovitev prodajalčevega podpisa tako ni pogoj za veljavnost prodajne pogodbe, je pa pogoj za vpis lastninske pravice v korist kupca. Notar pa prodajalčevega podpisa na prodajni pogodbi ne bo overil, dokler prodajalec ne predloži dokaza o plačilu prometnega davka.

Kadar nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, bo kupec lahko dosegel vpis lastninske pravice, če mu bo prodajalec izročil listino (pogodbo), na podlagi katere je sam pridobil lastninsko pravico. če je bila nepremičnina od izgradnje prodana večkrat, mora prodajalec kupcu izročiti vse pogodbe, na podlagi katerih so njegovi pravni predniki (prejšnji prodajalci) pridobili lastninsko pravico. Na vsaki mora biti podpis prodajalca overjen in v njej nepremičnina označena s podatki, s katerimi se vpisuje v zemljiško knjigo. Če je prodajalec nepremičnino pridobil na podlagi dedovanja, mora kupcu izročiti tudi sklep o dedovanju, na katerem je odtisnjeno potrdilo (v obliki štampiljke) sodišča, da je sklep pravnomočen.

Prodajalec se je s prodajno pogodbo zavezal kupcu izročiti nepremičnino tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico. To svojo obveznost izpolni torej šele, ko kupcu izroči vse listine, ki so potrebne za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo.

Tveganja v prometu z nepremičninami

Pravne napake
Pomembno tveganje, ki mu je kupec v prometu z nepremičninami izpostavljen, je tveganje, da (kljub plačilu kupnine) ne bo postal lastnik nepremičnine, oziroma da je nepremičnina obremenjena s hipoteko oziroma drugimi pravicami tretjih na nepremičnini (na primer s služnostjo stanovanja, užitkom in podobno). Zato se mora kupec že pred sklenitvijo pogodbe pozanimati o pravnem stanju nepremičnine.

Če je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, bo pravno stanje nepremičnine ugotovil na podlagi izpiska iz zemljiške knjige. Lastnik nepremičnine je na izpisku (in v zemljiški knjigi) vpisan na B-listu. Če nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana, bo kupec prodajalčevo lastništvo preveril na podlagi izvirnikov prodajnih pogodb, na podlagi katerih je prodajalec pridobil lastninsko pravico.

Možno je tudi, da je nepremičnina skupno premoženje zakoncev. S skupnim premoženjem lahko zakonca veljavno razpolagata samo skupno, torej tako, da oba skleneta prodajno pogodbo. Pridobitev lastninske pravice na skupnem premoženju je tako imenovani izvirni način pridobitve. Zato je določena nepremičnina lahko skupno premoženje zakoncev tudi, če je samo eden od njiju kot lastnik vpisan v zemljiški knjigi, oziroma če je samo eden od njiju kot kupec naveden v prejšnji prodajni pogodbi. Zato je priporočljivo, da kupec v primeru, če je prodajalec poročen, pridobi tudi izjavo drugega zakonca, da nepremičnina ni skupno premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo (ker jo je na primer eden od zakoncev pridobil na podlagi dedovanja). V vseh drugih primerih pa morata prodajno pogodbo skleniti (podpisati) oba.

Morebitne hipoteke in druge pravice tretjih se v zemljiški knjigi vpisujejo na C-listu. Na tem listu torej ne sme biti nobenih vpisov. Mogoče je tudi, da prodajalec nepremičnino, na kateri je hipoteka, prodaja z namenom poplačati hipotekarnega upnika. V takem primeru je priporočljivo, da se stranki s pogodbo dogovorita, da bo kupec del kupnine v višini, ki je enaka hipotekarni terjatvi, plačal neposredno upniku, ki bo kupcu izstavil izbrisno pobotnico, potrebno za izbris hipoteke iz zemljiške knjige. Izbrisna pobotnica je izjava hipotekarnega upnika, da dovoljuje izbris hipoteke. Podpis hipotekarnega upnika na izbrisni pobotnici mora biti notarsko overjen. Ker se lahko zgodi, da je stanje hipotekarne terjatve (glavnice z obrestmi) višje od kupnine, ki sta jo stranki dogovorili, je priporočljivo, da kupec pred sklenitvijo prodajne pogodbe od prodajalca zahteva, da mu predloži potrdilo hipotekarnega upnika o višini terjatve.

Instrumenti zavarovanja izpolnitve pri prodaji nepremičnin
Kupec oziroma prodajalec ni dolžan izpolniti svoje obveznosti iz prodajne pogodbe (plačati kupnino oziroma izročiti nepremičnino), če ni druga pogodbena stranka pripravljena hkrati izpolniti svoje obveznosti. To pravilo pa velja samo, če se stranki s pogodbo ne dogovorita drugače.

Pogosto pa se stranki dogovorita, da bo kupec del oziroma pretežni del kupnine plačal, še preden mu bo prodajalec izročil posest nepremičnine in nanj prenesel lastninsko pravico. V takih primerih se mora kupec ustrezno zavarovati proti tveganju, da bo prodajalec nepremičnino še enkrat prodal oziroma jo zastavil.

Če je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, se proti opisanemu tveganju zavaruje z ustreznimi vrstami vpisov v zemljiško knjigo (predznamba oziroma zaznamba vrstnega reda). Če pa nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana, se kupec zavaruje tako, da prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe pri notarju oziroma drugi zaupanja vredni osebi deponira vse izvirnike pogodb, na podlagi katerih so prodajalec in njegovi predniki pridobili lastninsko pravico na nepremičnini. Prodajalec mora ob deponiranju listin depozitarja, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, pooblastiti, da te listine izroči kupcu, ko mu bo kupec predložil dokaz, da je kupnina v celoti plačana.

Odgovornost prodajalca za stvarne napake nepremičnine

Splošno
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi izpolnitve z napakami. Prodajalec odgovarja za stvarne napake neposredno na podlagi zakona, tudi če prodajna pogodba o tem ne določa ničesar.

Kaj je to napaka
Šteje se, da ima nepremičnina napako:

• če nima lastnosti, potrebnih za njeno normalno rabo ali
• če nima lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene oziroma za katere je prodajalec jamčil.

Pri opredelitvi, katere so lastnosti nepremičnine, ki so potrebne za njeno normalno rabo, je potrebno izhajati iz običajne funkcije posamezne vrste nepremičnine. Če je na primer predmet prodaje zgradba (stanovanjska ali poslovna stavba) oziroma posamezen del zgradbe (stanovanje ali poslovni prostor), so lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo, tiste, ki so nujne za normalno bivanje, to pa so zlasti:

• v stavbo oziroma prostore ne zamaka,
• instalacija ne pušča, električna napeljava  dopušča priklop naprav, ki se v   stanovanju oziroma poslovnem prostoru  običajno uporabljajo).

Običajna dotrajanost (stanje) instalacij, stavbnega pohištva (vrat, oken), talnih oblog in sten ni stvarna napaka, razen kadar prodajalec za določene lastnosti izrecno jamči (na primer: izjavi, da je bila električna napeljava obnovljena in da ustreza standardom, ki veljajo v času sklepanja pogodbe). Za običajno dotrajanost in stanje se šteje:

• stanje instalacij in opreme ob  upoštevanju leta izgradnje nepremičnine, ki je predmet prodaje (instalacije torej ustrezajo standardom, ki so veljali v času izgradnje) in,
• dotrajanost instalacij in opreme, ki ustreza dotrajanosti zaradi normalne (običajne) uporabe teh instalacij. Kadar je namreč predmet prodaje zgradba oziroma del zgradbe, se šteje, če ni izrecno drugače dogovorjeno, da je lastnost predmeta prodaje zgradba oziroma del zgradbe v stanju, ki je običajno ob upoštevanju obdobja izgradnje.

Običajne lastnosti zgradbe so torej lastnosti instalacij in opreme, ki ustrezajo standardom, ki so veljali v času izgradnje, in stanje teh instalacij in opreme, ki ustreza dotrajanosti zaradi običajne rabe.
Izrecno (ali molče) dogovorjene lastnosti oziroma odlike so tiste lastnosti nepremičnine, ki niso običajne, pa je prodajalec izjavil, da jih nepremičnina ima. Naravo takšne izjave imajo zlasti naslednje izjave prodajalca:

• da je bila instalacija (na primer: vodovodna, električna) obnovljena in da ustreza standardom, ki veljajo v času sklepanja pogodbe oziroma drugim določenim standardom (na primer: svinčene cevi so bile zamenjane s plastičnimi),
• da ima instalacija ali oprema nadstandardne lastnosti, torej lastnosti, ki so boljše od tistih, določenih s standardi, veljavnimi v času sklepanja pogodbe (na primer: vgrajeni so kabli UTP).

Očitna in skrita napaka
Očitna napaka je napaka, ki jo je mogoče opaziti z običajnim pregledom pri prevzemu stvari. Skrita napaka pa je napaka, ki je ni mogoče opaziti z običajnim pregledom pri prevzemu stvari.

Prodajalec odgovarja za očitne napake in tiste skrite napake, ki se pokažejo v šestih mesecih, odkar je bila stvar izročena, razen če je v pogodbi določen daljši rok.
V primeru novogradenj pa prodajalec oziroma investitor odgovarja za skrite napake, ki se pokažejo v roku dveh let od izročitve kupcu, oziroma ki se pokažejo v desetletnem roku, če gre za napake v solidnosti gradnje.

Pregled stvari in obvestilo o napaki
Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah prodajalca obvestiti v osmih dneh. Navedeno pravilo velja samo v primeru, ko prodajalec pri izročitvi stvari ni navzoč. Kadar pa je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank (s primopredajnim zapisnikom), mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova.

O skriti napaki pa mora kupec prodajalca obvestiti v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil. Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Zaradi varovanja rokov za obvestilo o napaki je priporočljivo, da kupec prodajalca o napaki obvešča s priporočeno poštno pošiljko.

Pravice kupca v primeru napak
Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko izbira med naslednjimi upravičenji:

• zahteva od prodajalca, da napako odpravi,
• zahteva znižanje cene,
• izjavi, da razdira pogodbo.

Če prodajalec napake ne odpravi, ima kupec pravico napako odpraviti sam in od prodajalca zahtevati povrnitev stroškov odprave napake.

Če prodajalec prostovoljno ne izpolni kupčeve zahteve, mora kupec v roku enega leta od obvestila o napaki vložiti tožbo pri pristojnem sodišču, sicer izgubi vse pravice v zvezi s stvarnimi napakami.

Izključitev odgovornosti za stvarne napake
Pogodbeni stranki lahko v pogodbi omejita ali popolnoma izključita odgovornost za stvarne napake. To lahko storita tako, da v pogodbo vneseta določilo, da prodajalec za stvarne napake ne odgovarja. Običajno se takšna izključitev zapiše s klavzulo videno kupljeno ali kupec nepremičnino kupuje v stanju, v kakršnem je in podobno.

Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari pa je nično (brez učinka), če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj poseben monopolni položaj.

Gradnja nepremičnin

Nakup zemljišča za gradnjo nepremičnin
Graditi je mogoče samo na zemljiščih, ki so v prostorskih izvedbenih aktih namenjene za gradnjo. Takšna zemljišča se imenujejo nezazidana stavbna zemljišča. Pred nakupom določenega zemljišča se je zato priporočljivo pozanimati, ali je na zemljišču mogoče zgraditi objekt, ki ga kupec namerava zgraditi. Na podlagi podatkov zemljiške knjige tega ni mogoče ugotoviti, saj se v zemljiško knjigo vpisujejo samo podatki o katastrski rabi.

Zanesljivo informacijo, ali je na zemljišču dovoljeno graditi, kakor tudi kakšen objekt je na zemljišču dovoljeno zgraditi, je mogoče pridobiti pri upravnem organu, pristojnem za območje, na katerem leži nepremičnina. Upravni organ na zahtevo izda urbanistično informacijo, v kateri so navedeni ti podatki.

Pogodba o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Na posameznih nezazidanih zemljiščih, namenjenih za gradnjo javnega pomena, ima predkupno pravico občina oziroma država. Zato je pred sklenitvijo pogodbe treba pridobiti potrdilo občine, da na zemljišču ni predkupne pravice.

Za prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju določenih katastrskih občin (gre za približno eno tretjino vseh katastrskih občin oziroma skupaj preko tisoč katastrskih občin), je treba k prodajni pogodbi pridobiti tudi soglasje Ministrstva za obrambo.

Dovoljenje za gradnjo
Za vsak poseg v prostor ali za poseg v obstoječi objekt mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje za gradnjo. To je lokacijsko dovoljenje oziroma lokacijska informacija in gradbeno dovoljenje. Namesto obeh navedenih dovoljenj je investitorju na njegovo zahtevo mogoče izdati enotno dovoljenje za gradnjo.

Lokacijsko dovoljenje
Lokacijsko dovoljenje je treba pridobiti za graditev objektov in naprav ter tudi za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti (na primer: izkoriščanje rudnin, urejanje javnih zelenic in drevoredov, odstranitev obstoječih objektov in naprav).

V zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti objekta, naprave ali drugega posega v prostor ter predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor. Zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja je treba priložiti tudi lokacijsko dokumentacijo, ki vsebuje zlasti:

• kopijo katastrskega načrta obravnavanega zemljišča,
• geodetski načrt obstoječega stanja terena, objektov in naprav,
• načrt predvidene rabe površin s podatki o oblikovanju objektov oziroma naprav,
• podatke o prometnih in komunalnih priključkih,
• načrt gradbenih parcel in podatke o funkcionalnem zemljišču objekta oziroma naprave,
• rešitve v zvezi z vplivi na okolje, ki jih bo  imel obravnavani poseg,
• obrazložitev nameravane gradnje oziroma drugega posega v prostor,
• soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, predpisana z zakoni,
• rešitve v zvezi z graditvijo zaklonišč in v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Lokacijska informacija
Lokacijsko dovoljenje vsebuje podatke iz prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije ter urbanistične, arhitektonske, ureditvene, spomeniško-varstvene in druge pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani gradnji ali drugem posegu v prostor. Lokacijsko dovoljenje neha veljati, če v enem letu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja ni bila vložena zahteva za gradbeno dovoljenje ali če je zahteva za gradbeno dovoljenje pravnomočno zavrnjena. Na zahtevo stranke pa lahko organ, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, podaljša njegovo veljavnost vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti po preteku enega leta po pravnomočnosti.

Podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju vsebuje lokacijska informacija. Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora jo jedolžan izdati vsakomur, ki to zahteva.Občina lahko z odlokom določi območje predkupne pravice na nepremičninah na celotnem območju poselitve in na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij. Lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice  mora zato pred sklenitvijo pogodbe pridobiti potrdilo občine, da ta na nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja. Če občina v 15 dneh izda potrdilo, da uveljavlja predkupno pravico, ji mora prodajalec podati pisno ponudbo za prodajo nepremičnine, o kateri se mora občina izjaviti najkasneje v 15, sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila. Če občina ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda nepremičnino drugi osebi, ko se je iztekel rok iz prejšnjega člena, vendar le pod enakimi pogoji, kot jih je ponudil občini.

Notar ne sme overiti podpisa prodajalca na pogodbi, če se ne prepriča, ali je bil izveden predpisani postopek. Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami zakona o urejanju prostora o predkupni pravici občine, je nična.
Investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na objekte in omrežja lokalne komunalne infrastrukture, ali ki povečuje priključno moč obstoječih priključkov, je tudi zavezanec za plačilo komunalnega prispevka občini. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov opremljanja zemljišč z lokalno komunalno infrastrukturo.

Gradbeno dovoljenje
Na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja mora investitor pridobiti še gradbeno dovoljenje. Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor priložiti:

• pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
• dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt,
• projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, v katerem mora biti vsaka zaključena sestavina projektne dokumentacije (vodovod, elektroprojekt, projekt centralne kurjave) potrjena z žigom projektnega podjetja ter opremljena z identifikacijskimi številkami  in podpisi odgovornega vodje projekta oziroma odgovornih projektantov,
• soglasja prizadetih organov in organizacij, določenih v lokacijskem dovoljenju,
• dokazilo o plačilu komunalnega prispevka,
• dokazilo o plačilu odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno.

Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, imenovan komunalni prispevek, in sicer na podlagi odločbe občinske uprave. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba plačati tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnino se plača od površine gradbene parcele in se določi v znesku na kvadratni meter ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč, odmeri pa jo upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
Investitor mora pričeti z gradnjo v roku enega leta od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ker v nasprotnem primeru gradbeno dovoljenje preneha veljati. Na zahtevo investitorja lahko upravni organ veljavnost gradbenega dovoljenja podaljša, vendar največ za še eno leto. O začetku gradnje mora investitor obvestiti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

Enotno dovoljenje za gradnjo
Investitorju se lahko na njegovo zahtevo izda enotno dovoljenje za gradnjo, če zahtevi za izdajo tega dovoljenja priloži vsa dokazila, ki so potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, in tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Gre v bistvu za skupno dovoljenje, ki mora vsebovati vse elemente lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Poenostavi se le postopek in v posledici pridobi na času, predvsem v primeru vlaganja pritožb in tožb v upravnem sporu s strani sosedov.
Glede veljavnosti enotnega dovoljenja za gradnjo velja enako kot glede veljavnosti gradbenega dovoljenja.

Uporabno dovoljenje
Ko je objekt zgrajen, potrebuje investitor še uporabno dovoljenje. To je dokument o ustreznosti oziroma skladnosti objekta s projektno dokumentacijo. Zahtevo za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja vloži investitor pri upravni enoti. Tehnični pregled opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Na ogled povabi tudi pristojne inšpektorje. Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje.

Davki pri prometu z nepremičninami

Prometni davek in davek na dodano vrednost
Po 1. 7. 1999 je prodaja novogradenj obdavčena z davkom na dodano vrednost. Osnova za odmero davka na dodano vrednost je prodajna cena novogradnje. Stopnja davka na dodano vrednost pa je 8 odstotkov za prodajo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš in 19 odstotkov za prodajo poslovnih prostorov oziroma poslovnih stavb. Zavezanec za plačilo (obračun) davka na dodano vrednost je prodajalec.
Prodaja zemljišč ter stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in poslovnih stavb, ki niso novogradnje, pa je tudi po 1. 7. 1999 obdavčena z 2-odstotnim prometnim davkom. Tudi osnova za odmero tega davka je prodajna cena nepremičnine, v primeru menjave pa razlika med vrednostima zamenjanih nepremičnin. Zavezanec za plačilo prometnega davka je prodajalec.

Prodajalec mora v petnajstih dneh po sklenitvi prodajne pogodbe (in ne šele po prejemu kupnine) pri pristojni davčni upravi vložiti prijavo za odmero prometnega davka. Prometni davek mora prodajalec plačati v roku 30 dni po prejemu odločbe o odmeri. Prijavi mora priložiti tri izvode prodajne pogodbe in izvod prejšnje pogodbe, na podlagi katere je prodajalec pridobil lastninsko pravico, oziroma izpisek iz zemljiške knjige, če je nepremičnina že vpisana v zemljiški knjigi. če davčni organ dvomi, da je v pogodbi navedena resnična tržna cena nepremičnine, ima pravico zahtevati cenitev vrednosti nepremičnine.

Praviloma davčna uprava odmeri prometni davek v obliki štampiljke, ki jo odtisne na izvod prodajne pogodbe, na kateri tudi potrdi, da je bil prometni davek plačan.
Ta izvod prodajne pogodbe je tisti, na katerem nato notar overi prodajalčev podpis.

Kupnina, ki jo prodajalec dobi od prodaje nepremičnine, ne gre v osnovo za odmero dohodnine.

Davek na kapitalski dobiček
Če je lastnik nepremičnine fizična oseba, ki nepremičnino prodaja prej kot v treh letih od pridobitve, mora plačati tudi davek na kapitalski dobiček, če je pri prodaji ustvarila dobiček. Dobiček, ki je osnova za odmero tega davka, se ugotovi kot razlika med prodajno ceno in revalorizirano nakupno ceno. Ob prodaji mora prodajalec plačati akontacijo dohodnine v višini 30 odstotkov od davčne osnove. Dobiček gre tudi v osnovo za dohodnino, pri čemer se od dohodnine odšteje akontacija, ki je bila plačana ob prodaji.

Pogodba o prodaji nepremičnine (hiša, stanovanje, vikend, zemlja, gozd) >>>

Najemna pogodba – pogodba o najemu (stanovanje, hiša, nepremičnina) >>>

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Posojilna pogodba >>>

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Zakupna pogodba (zemljišče, nepremičnina) >>>

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Primer kmetijskih zemljišč:

Zakup je urejen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. V skladu z navedenim zakonom je pri oddaji kmetijskih zemljišč v zakup potrebno izvesti predpisan postopek. Oseba, ki daje kmetijsko zemljišče v zakup (v nadaljevanju zakupodajalec), mora na upravni enoti, na območju katere leži kmetijsko zemljišče, v treh izvodih podati ponudbo za oddajo kmetijskega zemljišča v zakup. Upravna enota ponudbo za zakup kmetijskega zemljišča objavi na oglasni deski in na državnem portalu e-uprave. Interesent (v nadaljevanju zakupnik), ki želi ponujeno kmetijsko zemljišče vzeti v zakup, mora podati izjavo o sprejemu ponudbe za zakup kmetijskega zemljišča v roku 30 dni od dne objave na oglasni deski. Izjavo mora podati na upravno enoto in zakupodajalcu.

Po izteku roka za sprejem ponudbe za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup zakupodajalec in zakupnik v pisni obliki skleneta pogodbo o zakupu kmetijskih zemljišč. Pogodba mora vsebovati zemljiškoknjižne in zemljiško-katastrske podatke o zemljiščih, danih v zakup, namen zakupa, višino zakupnine, dobo trajanja zakupa in določilo, ali se zakupna pravica deduje. V kolikor se skupaj z zemljiščem v zakup oddajajo tudi objekti, naprave ali nasadi, se v pogodbo vnesejo tudi opis in neamortizirana vrednost objektov, naprav oz. nasadov ter amortizacijska doba nasadov. Zakupna pogodba lahko poleg teh določb vsebuje še druge določbe, ki urejajo medsebojno razmerje med zakupodajalcem in zakupnikom. Po sklenitvi pogodbe je potrebno na upravno enoto v roku 60 dni od dne, ko se je iztekel rok za sprejem ponudbe zakupodajalca, podati zahtevo za odobritev pogodbe. Upravna enota o odobritvi pogodbe izda posebno odločbo. Po odobritvi pravnega posla s strani upravne enote se izvede postopek za vpis zakupne pogodbe v zemljiško knjigo in zemljiški kataster. Za vpis zakupnega razmerja v zemljiško knjigo je potrebno izdati zemljiškoknjižno dovolilo, v kolikor ni le-to vsebovano že v sami pogodbi o zakupu. Podpis zakupodajalca na listini, s katero dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti notarsko overjen.

Obveznost izvajalca je zgraditi določeno gradbo/izvesti gradbena dela:
- na določenem zemljišču/določenem objektu,
- po določenem načrtu,
- v dogovorjenem roku.

Obveznost naročnika je plačilo.

Gradbena pogodba (pogodba o izvedbi del, o gradbenih delih) >>>

Praviloma gre za pravne posle, ki trajajo daljši čas, finančni zneski so običajno zelo visoki, tveganja pa so za obe stranki velika. Velikokrat se okoliščine od sklenitve pogodbe pa do zaključka posla bistveno spremenijo. Kratek pogled na pogodbe in razlike med pogodbami, do katerih prihaja pri izvajanju gradbenih investicij:

* Pogodba o projektiranju.
* Pogodba o tehničnem nadzoru.
* Gradbena pogodba.

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik. Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Več pomembnih podatkov o gradbeni pogodbi:

Zaveza izvajalca po gradbeni pogodbi je obligacija uspeha. Lastnosti gradbe:
- dogovorjene v pogodbi (projektna dokumentacija),
- določene s pravili stroke.

Dogovori o ceni:
- Enotna cena,
- Skupaj dogovorjena cena,
- Ključ v roke (turnkey).

Enotna cena:
- cena, dogovorjena glede na mersko enoto objekta ali posamezne vrste del
- plačajo se dejansko izvedena dela, manjkajoča dela se ne plačajo
- riziko zaradi odstopanja dejanske količine del od pogodbene cene je manjši

Skupaj dogovorjena cena:
- cena, določena v skupnem znesku za celoten objekt
- izvajalec ne more zahtevati zvišanja cene zaradi presežnih del, naročnik pa ne znižanja zaradi manjkajočih del
- izjema: nepredvidena nepredvidljiva dela

Ključ v roke:
- dogovor, da se pogodbena cena ne bo spremenila niti zaradi nepredvidenih nepredvidljivih del
- naročnik ne more zahtevati znižanja cene zaradi manjkajočih del
- možnosti spremembe cene
- razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin

Spremembe cene:
- Če ni v pogodbi določeno nič, se cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena višja za več kot 2 %;
- Če v pogodbi ni določeno nič, izvajalec pa zamuja z izpolnitvijo po lastni krivdi, se cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena višja za več kot 5 %;
Če je v pogodbi določeno, da se cena ne bo spremenila, se cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena višja za več kot 10 %.
Izvajalec -  lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2,5 ali 10 %. Naročnik – možnost odstopa od pogodbe, če bi se dogovorjena cena zaradi teh sprememb precej
zvišala.

Prevzem zgradbe:
- Začetek teka rokov za grajanje napak
- Nastop obveznosti za izdelavo dokončnega obračuna del
- Neupravičena odklonitev pregleda in prevzema: delo šteje za prevzeto
- Domneva prevzema, če naročnik že pred izročitvijo začne uporabljati objekt

Jamčevalni zahtevki:
- Odprava napake – primarno
- Odprava napake na stroške izvajalca
- Znižanje plačila
- Odstop od pogodbe

Pogoj za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka je pravočasno grajanje napak:
- Očitne napake – takoj
- Skrite napake – 1 mesec, odkar jih je naročnik
- opazil, najkasneje 2 leti od prevzema gradnje
Rok za sodno uveljavljanje zahtevka = 1 leto od pravočasnega grajanja  – PREKLUZIVNI ROK!

Drugo:
Perpetuacija ugovora
Odškodninski zahtevki
Refleksna škoda

Jamčevanje za solidnost gradbe:
- Daljši roki grajanja – 6 mesecev od dne, ko naročnik opazi napako, max. 10 let od prevzema gradbe
- Solidarna odgovornost izvajalca in projektanta nasproti naročniku

Gradbena pogodba (pogodba o izvedbi del, o gradbenih delih) >>>

Pogodba o izposoji stvari (Posodbena pogodba, pogodba o posoji stvari) >>>

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik.Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Pogodba o izobraževanju >>>

Pogodba o trgovskem zastopanju >>>

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik. Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Pri pogodbi o delu gre za enkratno izpolnitev obveznosti. Naročnik naroča, podjemnik pa se zaveže opraviti dogovorjeno delo, posel v terminsko določenem času (npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo). Čas trajanja podjemnega razmerja obligacijski zakonik ne določa. Pogodba o delu torej preneha veljati, ko je delo opravljeno in je dosežen rezultat. Gre torej za enkratno izpolnitveno ravnanje. Predmet pogodbe je torej rezultat dela in podjemnik sam odgovarja za rezultat dela. Naročnik se zavezuje, da bo za opravljeno delo, posel plačal podjemniku dogovorjen znesek. Plačilo mora biti torej določeno.

Pogodba o delu – podjemna pogodba >>>

Druge povezave:

Zakonodaja

Izračun stroškov pogodbe o delu davčnim zavezancem

Pogodba je lahko sklenjena med fizičnimi ali pravnimi osebami ali med fizično in pravno osebo. Če želite, lahko v vzorcu nadomestite fizično osebo z firmo ali obratno.

Izpolnjeno pogodbo ali obrazec pred sklenitvijo zelo PAZLJIVO PREBERITE! Pred sklenitvijo lahko pogodbo preveri tudi naš odvetnik. Dodatna vprašanja: info@marcelino.si

Pogodba o oglaševanju >>>

Kaj razumemo pod pojmom pogodba?
Pogodba je dvostranski pravni posel in je v vsakdanjem življenju najpogostejši pravni temelj za nastanek obveznosti. Pod pojmom pogodba razumemo dogovor dveh strank, ki ureja njune medsebojne pravice in obveznosti. Gospodarske pogodbe so tiste pogodbe, ki jih pravne osebe in fizične osebe – samostojni podjetniki in drugi posamezniki, sklepajo med seboj v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo.

Kdaj je pogodba sklenjena?
Šteje se, da je pogodba sklenjena, ko stranki dosežeta soglasje o njenih bistvenih sestavinah. Pravne osebe praviloma sklepajo pogodbe v okviru svoje registrirane dejavnosti. Pri pravnih osebah sklepajo pogodbe njihovi zastopniki. Njihovo pooblastilo za sklepanje pogodb lahko izhaja iz zakona, iz ustanovitvenih aktov družbe ali iz posebnega pooblastila, ki ga za določene vrste poslov ali posamezni posel, da zastopnik družbe, lahko pa tudi na podlagi pogodbe.

Katere so bistvene sestavine pogodb in v kakšni obliki se sklepajo?
Ločimo bistvene in nebistvene sestavine pogodb. Med bistvene štejemo tiste, brez katerih dogovor strank sploh nima narave pogodbe. Bistvene sestavine nekaterih pogodb določa že zakon. Tako sta na primer bistveni sestavini prodajne pogodbe predmet in cena. Vsekakor je koristno pri sklepanju pogodb točno opredeliti še druga vprašanja, kot so točen naziv, naslov in zastopnike strank, roki in način plačila, kraj in način izročitve pri kupni pogodbi, pristojnost sodišča in podobno. Pisna oblika pogodbe je nujna le takrat, ko zakon za posamezne vrste pogodb izrecno zahteva, da se sklepajo v pisni obliki, na primer nekatere pogodbe v zvezi z nepremičninami, gradbena, licenčna in zavarovalna pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju, prevozna pogodba in drugo.

Ali so v pogodbi nujna tudi določila o reševanju sporov?
Določila o reševanju sporov niso nujna sestavina pogodb, tako da bo v primeru, ko med strankama ni dogovorjeno nič drugega, za reševanje spora, ki nastane iz pogodbe, pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za toženo stranko.Stranki lahko z dogovorom omejita sodno pristojnost, če se dogovorita, da bo o sporu iz te pogodbe odločala arbitraža. Takšen sporazum mora biti v pisni obliki. Lahko se dogovorita za priložnostno (ad hoc) ali stalno (institucionalno) arbitražo. Če se dogovorita za prvo, je potrebno podrobneje določiti tudi postopek in pravo, ki ga bo arbitraža uporabljala, pri stalnih arbitražah pa je potrebno točno opredeliti, katero arbitražo sta imeli stranki v mislih. Stalne arbitraže delujejo pri gospodarskih zbornicah, postopek pred njimi pa teče po vnaprej določenih pravilih. Arbitražna odločba ima moč pravnomočne sodbe in se na njeni podlagi lahko zahteva izvršba.

Kakšna je razlika med prodajno in kupno pogodbo?
Gre zgolj za različno poimenovanje pogodbe, s katero se ena stranka (prodajalec) zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil drugi stranki (kupcu), kupec pa se obvezuje, da bo prodajalcu za prodano stvar plačal dogovorjeno ceno oz. kupnino. Tovrstne pogodbe lahko poimenujemo prodajne pogodbe, kupne pogodbe ali tudi kupoprodajne pogodbe. Bistvena elementa prodajne pogodbe sta predmet in cena, tako da je osnovna prodajalčeva dolžnost izročitev stvari, kupčeva pa plačilo dogovorjene kupnine.

Pripravili smo portal, ki nudi cenovno zelo ugoden dostop do vzorcev pogodb, obrazcev in pravne pomoči. Nekateri vzorci in obrazci so tudi BREZPLAČNI! V kazalu si poiščite želeno pogodbo ( v kolikor jo ne najdete, nam sporočite vaše želje na pogodba.pogodbe@gmail.com). Če želite zaradi varnosti še cenovno ugoden pregled pogodbe ali njene popravke, izberite eno od Storitev pravnega svetovanja!

Želimo vam vso srečo pri pravnih vprašanjih in upamo, da vam bo naš portal v koristno pomoč!

Uredništvo