Vzorec oporoke. Oporoka je lahko lastnoročno napisana poslednja volja na list papirja. Oporoka se lahko kadarkoli prekliče ali spremeni z novo napisano oporoko. Če je oporoka v elektronski obliki, mora biti napisana (potrjena) ob prisotnosti dveh prič.
V datoteki sta DVA vzorca:
1. enostavna oporoka, ki se napiše in podpiše pred dvema pričama
2. oporoka v notarskem zapisu z več členi in vsebine (če želite oporoko notarsko overiti). Notar nato vpiše nato oporoko v register oporok - vendar mora biti oporoka tako deponirana, da jo je po smrti možno najti.
Izberete torej enega od obeh vzorcev!
POMEMBNO: Ob smrti je pomembno, da se oporoka najde. Oporoka se lahko v ta namen vpiše v Centralni register oporok. Tudi če je oporoka vpisana v register in ima mesto hrambe npr. doma, ni nujno, da jo bodo svojci po smrti "našli", ko jih bo pozvalo sodišče. Zato se lahko oporoka tudi deponira pri odvetniku. Za overitev izpoljnjenega vzorca in depo oporoke ali druga vprašanja: info@marcelino.si.
Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek pa ni pogoj za veljavnost oporoke. Oporoka je enostranska preklicna, v predpisani obliki in strogo osebno dana izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporoka ima naslednje značilnosti: – oporoka je enostranski pravni posel; tisti, ki mu je v oporoki kaj naklonjeno, ne sodelujejo pri oporoki, samo po zapustnikovi smrti lahko naklonilo sprejeme ali ga odkloni; – zapustnik lahko oporoko vsak čas prekliče. Pristavek, ki bi omejeval pravico zapustnika, da prekliče napravljeno oporoko (derogatorna klavzula) je brez pravne veljave; – oporoka je pravni posel za primer smrti. Razpolaganje s premoženjem, ki ga vsebuje oporoka, postane učinkovito šele tedaj, ko zapustnik umre. Oporoka je odredba, ki zadeva premoženje, lahko pa obsega tudi odredbe, ki niso premoženjske narave, npr. pripoznanje očetovstva. – oporoka je strogo osebni akt: zastopanje ne pride v poštev. – oporoka je strogo formalen pravni posel: Oporoka je veljavna samo, če je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon. Gre za formo ad valorem. S pomočjo tega obrazca lahko sestavite oporoko pred pričami. Z oporoko fizična oseba (oporočitelj) razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Določila oporoke torej stopijo v veljavo po smrti oporočitelja. Oporočitelj svobodno odloča o razdelitvi svojega premoženja, pri tem pa je omejen z zakonskim določbami o nujnih dedičih (oporočiteljev zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi otroci in njihovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter njegovi starši; dedi in babice ter bratje in sestre so nujni dediči le, kadar so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje). Če oseba ne napravi oporoke, nastopi po njeni smrti zakonito dedovanje – dedujejo tiste osebe, za katere zakon tako določa, v prvi vrsti zakonec ali zunajzakonski partner in najožji sorodniki.